Izjava udeleženk in udeležencev 4. Črn Trn festa – festivala kontra-kulture na podeželju, 4. 10. 2025.

Na letnem srečanju radikalne agrarne zveze Črn Trn smo obravnavali militarizacijo družbe. Omenili smo vojne, ki potekajo po svetu, še posebej pa genocid, ki ga izvajajo sionisti v Gazi.

Izražamo solidarnost z mednarodnimi ljudskimi iniciativami oziroma Freedom flotillas, ki skušajo prebiti obleganje Gaze in z osvobodilnim bojem Palestincev.

Nasprotujemo militarizaciji in vzponu fašizma v svetu. Globalne vojne, ki jih poganjajo lokalna gospodarstva za voljo okoriščanja političnih in ekonomskih elit, so na račun naših življenj začele proces preoblikovanja civilne infrastrukture v vojno mašinerijo. 

V Črn Trnu želimo poudariti povezavo med militarizmom in agrikulturnim sektorjem. Ista petrokemična industrija, ki napaja mašinerijo vojne, napaja in gnoji kmetijsko industrijo. Tako imenovana dvojna raba med drugim spreminja gnoj v orožja, ob tem pa uničuje zemljo in onemogoča pogoje za življenje. 

Zato smo solidarni z vsemi, ki nasprotujejo pogojem vojne in se borijo proti zatiranju. Solidarni smo s Palestinci, z vsemi dezerterji v rusko-ukrajinski vojni ter s tistimi, ki skušajo prebiti obleganje Gaze.

Hrana, ne bombe!

******************************************************

Kontra-report: IV. Črn Trn fest – radikalna veselica oz. festival kontra-kulture na podeželju

Radijski kolektiv Kilavega Semena redno spremlja in se udeležuje aktivnosti Črnega Trna – Radikalne agrarne zveze. Tako smo se tudi letos, v začetku oktobra, udeležili klasične, četrte radikalne veselice. S festivalom želi zveza Črn Trn prispevati h kontra-kulturi na podeželju in ojačati povezave med urbanimi »anti-avtoritarci« s podeželskimi iniciativami.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Tridnevna veselica sicer menja lokacije in vsako leto gostuje pri drugi »avtonomni iniciativi« - članici Črnega Trna, tokrat ga je gostila iniciativa Kapeznik v Vipavski dolini. Samoorganiziran festival klasično sestoji iz debat na različne teme, večernega kontra-kulturnega programa, praktične ali politične akcije, vmes pa se najde dovolj časa tudi za sestanek Zveze, delavnice, izmenjavo dobrin in sproščeno druženje.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Festival se je začel udarno s več kot dvajsetimi nastopajočimi že prvi večer, čemur je naslednji dan sledilo sestankovalno dopoldne, kjer so se predstavili tudi novo zainteresirani ruralni radikalci ter se je odločilo za solidarnostno gesto proti genocidu v Gazi. Popoldne se je odprlo diskusijo na temo alternativne distribucije in potencialov, ki jih morda skriva Črn Trn na temu področju.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Relativno velik organizacijsko-logističen podvig za skromni Črn Trn je minil v znamenju samoorganizacije in vzajemnega sodelovanja, ki je omogočilo tri-dnevno veselico za okoli 100 ljudi na bazi prostovoljnih prispevkov, s fantastičnimi kulinaričnimi podvigi – pa naj si gre za vege pizze ali jagnetinj roštilj, z vzpostavitvijo super ambienta za kontra-kulturni program in udobno namestitvijo vseh, ki so želeli zatisniti uči vsaj za kakšno ur. Predvsem pa je festival utrdil anti-avtoritarno podstat Radikalne agrarne zveze, ter potrdil, da je z rednim delovanjem gibanja v ruralnem okolju možno misliti tudi anti-avtoritarno podeželje.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na festivalu so se lepo prepletale različne skupnosti in generacije – močna prisotnost članov Črnega Trna, dober obisk vaščanov in urbanega dela anti-avtoritarnega gibanja, mednarodne alternativne scene ter obilica naraščaja so se dobro poklopili v vzhajajoči potencial upornega podeželja.

*****************************************************

Kilave psihoaktivne rastline: Kolmež - Acorus calamus Linnaeus, sladka zastavica ali kolmež

Kolmež je trajnica, ki lahko zraste do 120 cm visoko. Njegova najbolj značilna lastnost je falusu podobno socvetje. Svetlo do bujno zeleni listi imajo obliko rezila meča. Z drgnjenjem listov se sprosti njegov tipičen vonj. Raste ob potokih, jezerih in močvirjih. Avtohton je v Srednji Aziji, Indiji, na Šrilanki in v Himalaji. Zaradi gojenja se je razširil po vsem svetu, v srednjo Evropo je prišel v 16. stoletju.

Pri njegovem razširanju v Severni Ameriki je pomembno vlogo igrala pižmovka, saj jo sveža rastlina izjemno privlači – nekaj je poje, del nje pa je shrani za prihodnjo uporabo. V ustreznih pogojih lahko shranjeni koščki ustvarijo nove korenike. Pižmovka naj bi imela značilen vonj, ki naj bi bil posledica uživanja kolmeža. Po mnenju nekaterih severnoameriških staroselcev naj bi bila količina kolmeža, velika kot prst, zadostna za doseganje psihoaktivnih učinkov, da je pomembna psihoaktivna rastlina pa velja tudi v ajurvedski in tibetanski medicini. 

V starodavni Kitajski so kolmež uporabljali v šamanizmu za videnje duhov, kot eliksir za nesmrtnost in nevidnost, vendar se metode za pripravo in uživanje rastline v ta namen žal niso ohranile. Šopki kolmeža se skupaj z navadnim pelinom še vedno uporabljajo kot talismani in zaščita pred zlimi duhovi. V tradicionalni kitajski medicini se kolmež uporablja za zdravljenje pozabljivosti, pomanjkanje koncentracije, težav s sluhom, brenčanja v ušesih, epilepsije, duševnih bolezni, občutka polnosti v želodcu in gastritisa.

V ajurvedski medicini se kolmež uporablja za zdravljenje nespečnosti, melanholije, nevroz, epilepsije, histerije, izgube spomina in vročine, skupaj z žafranom in mlekom naj bi sprožal porod, uporablja se še za povečanje meditativne koncentacije. V Nepalu naj bi se uporabljal za zdravljenje prehlada, kašlja in živcev ter za zdravljenje ran pri živalih.

Pri severno ameriških staroselcih naj bi se uporabljal za vse – za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni, prebavnih težav in krčev, proti glavobolom, prehladu, bolečem grlu in bronhitisu, za pripravo zdravilnega in ritualnega njuhanja ter kot sredstvo za splav.

Novodobni preizkusi entuziastičnih uživalcev psihoaktivnih snovi naj bi kazali, da kolmež tudi pri zelo visokih odmerkih (do 100 g posušenih korenik) ni (več) tako halucinogen in psihoaktiven kot naj bi veljalo v preteklosti. Kljub temu se poudarja previdnost pri njegovi uporabi in se ga odsvetuje otrokom, nosečnicam in doječim materam. Olje kolmeža je ponekod bilo umaknjeno s trga zaradi morebitnih rakotvornih učinkov, vendar se občasno uporablja kot aromatični dodatek k alkoholnim pijačam in njuhancu. Čaj iz sesekljane korenike se lahko pije za zdravljenje občutkov šibkosti, živčnosti ter krčev v želodcu in črevesju ter kot sredstvo za poživitev ali afrodiziak. Močan prevretek se lahko uporablja tudi kot dodatek za kopel.

Povzeto po Christian Rätsch (2005), The Encyclopedia of Psychoactive Plants: Ethnopharmacology and Its Applications, str. 39–42.