Ni lačen, ni žejen! Ali pač? Ni brezdomen, ni odvisnik! Ali pač? Metafore na stran. Gostimo zanimivo osebo, ki se ukvarja s spolnostjo gibalno oviranih oseb. Pravi: »Invalidov ne maram, tako kot nihče, le ženske lahko bi bolj marale me. Stiska je mnogim moja odprtost, le stran, le stran vsa utesnjujoča zadrtost. To le ponujam, k čemur spodbujam: biti odprt, da dober odnos lahko pogrne si prt.«

Gost (v živo): Andrej Jug

»Pred leti je k meni prišla študentka s Fakultete za socialno delo. Za magistrsko nalogo je želela raziskovati problem, za katerega se po dvajsetih letih še vedno verjame, da ga imam le jaz. Študentka, ki je želela na temo spolnosti pri invalidih spisati magisterij, si je hitro premislila. Njenega podviga je bilo konec že po prvem vprašanju. Meni se zdi povsem smiselno vprašati nekoga, ki želi razumeti mehanizme, ki invalidom odrekajo spolno udejstvovanje, ali je sam pomislil na spolni odnos s kakšnim pohabljenim telesom. In če se javno povezuje spolni deficit invalidov s prostitucijo, se le 'sramežljivo hihitajo'. Nihče se ne vpraša, zakaj se reševanje tega problema poriva v prostitucijo. Zato se študentka ni vprašala ključnega vprašanja in je sebe izvzela iz problema oziroma se lahko nekaznovano v raznih pravilnikih piše skrajno diskriminatorne določbe. In zato se lahko moralno preganja nekoga, ki na to opozarja. O tem ne bo nihče naredil intervjuja za nacionalno televizijo. Tudi prostitutk ne gre obsojati, češ, da »ne marajo« invalidov. Tako invalidi kot večina žensk, ki se s tem problemom seznanijo, podležejo tej skupinski nevrozi, ki ji pravim 'logika invalidnosti'. Delovanje te logike se ne tiče le spolnega življenja invalidov, do katerega imajo bojda pravico kot vsi ljudje – a je nimajo na koga nasloviti –, ampak jih obravnava celostno. V tem primeru to drži. Ko pa se obravnavanja invalidov lotevajo različni strokovnjaki za invalide in se ves čas sklicujejo na 'celostno obravnavo', pa to ne drži. Najpomembnejši vidik človekovega življenja jih kratko malo ne zanima. Nihče se z njimi ne pogovarja o tem, česa si želijo. Nihče se ne zmore z njimi pogovarjati o spolnem deficitu.«

Poročila.

Osmrtnice.

Glasba:

Prvič na radijskih valovih komad Hej drugovi, izvedba JRB: Izet Đogić, Tomaž Krajnc, Leon Bedjanič, Simon Bezek, Nives Krmavner (avtor besedila in glasbe: Izet Đogić).

Ilustracija: Yes, we fuck!, poster istoimenskega dokumentarnega filma.