Pogovor o vdajanju mamilom, odvisnosti, ljubljanski ulični sceni ... Iz prve roke.

»V frojdovskih terminih gre za tisto, čemur bi lahko rekli zmaga načela ugodja, in narkoman se v tej luči prav nič ne razlikuje od drugih, ki sledijo in se vdajajo temu načelu. Droga iz tega zornega kota ni povsem tuja religiji, kar sicer potrjuje tudi namerno mističnopsihadelična ideologija njenih privržencev, in proti njej bi lahko obrnili znani Marxov stavek: če 'je religija opij ljudstva', je droga religija narkomana. Je bolj škodljiva? Za posameznika brez dvoma. Za ljudstva, o tem bi bilo treba še razmisliti. Narkomani si niso izmislili ne inkvizicije ne verskih vojn ...« André Comte, Sponville

Gost oddaje: Peter Pitambar Pangerc, avtor knjige Ljubljanski džanki (2022)

»Pljunil je na žlico, dodal citronko in šut. Vse skupaj zavrel in ohladil, vrgel v pripravljen šut košček cigaretnega filtra, vrh brizgalke tesno pritisnil na filter v pripravljen šut in posrkal vsebino. Nastavil je iglo in poiskal žilo, za svobodo. Toplo ga je zadelo. Sproščeno ugodje odplavljalo. Naslonjen nazaj je spet zaprl oči. Vedno bolj odet v občutek fleša je pozabil nase, na Cukrarno, na sleherno mejo ega. V vedno večjem užitku je živel zgolj občutke brez vseh primesi in vizij misli. Lebdeč v neprostoru je obstajal v večnosti topline, sproščenosti in ugodja. Obstajal brez napora, brez želja in brez možnosti konca; v temi čutenja, zgolj občutek.«

Knjiga je zapis nekega obdobja skupine ljudi v Ljubljani. Večina negative je izpuščene. Ker droge uničujejo psiho-fizični obstoj človeka in so protizakonite, je knjiga krajša. Njena forma je fragmentirana tako kot intenzivna zadetost s kokainom. Je nadaljevanje projekta live-book (živa knjiga) (glej Zadet, 2009).

Vsak se drogira in kadi na lastno odgovornost.

V kolikor vas tema zanima ali bi želeli podpreti knjigo, lahko avtorju pišete na naslov @email.

Foto: Nada Žgank