ŽIVLJENJE POD NADZOROM

V tokratni oddaji gostimo Izzyja in njegovo mamo, ki skupaj odpirata zelo osebno in hkrati kompleksno zgodbo – pripoved o boju z odvisnostjo, družinskih preizkušnjah ter nenavadnih in intenzivnih izkušnjah, ki jih oba doživljata kot del širšega pojava, znanega pod imenom V2K, ki ga doživljajo t. i. »ciljane osebe« (targeted individuals).

Izzy se je vrsto let spopadal z zasvojenostjo, medtem ko je njegova mama ta proces spremljala s stisko in nemočjo, a tudi z upanjem. Skupaj delita pogled na notranje doživljanje odvisnosti in občutek, da se nad njima dogaja nekaj več – nekaj, česar ne znata povsem pojasniti, a ju globoko zaznamuje. Verjameta, da sta žrtvi psihotroničnega orožja, tehnologije, ki naj bi omogočala manipulacijo misli in vedenja na daljavo. Po njunem prepričanju gre za obliko prikritega nadzora, ki vključuje oddajanje subliminalnih zvočnih sporočil in povzroča tudi fizične občutke, kot so bolečina, pekoč občutek ali tresenje. Ta domnevna tehnologija naj bi se uporabljala v okviru skritih dejavnosti vladnih ali korporativnih sil, v nekakšnem nevidnem, psihološko-tehnološkem boju proti posameznikom, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov izpostavljeni.

Fenomen tako imenovanih »ciljanih oseb« se pojavlja po vsem svetu in vključuje ljudi, ki poročajo o zelo podobnih simptomih: slišanju glasov, ki jih kličejo po imenu ali jih zasmehujejo, občutkov, da jih opazujejo ali zasledujejo, ter telesne zaznave, za katere ni mogoče najti medicinske razlage. Ti posamezniki pogosto iščejo odgovore zunaj tradicionalnega sistema in se povezujejo v spletnih skupnostih, kjer delijo svoje izkušnje in prepričanja. Uradna znanost in stroka za duševno zdravje ta doživetja praviloma razlagata kot simptome resnih duševnih motenj, kot so blodnjave motnje, paranoidna shizofrenija ali druge psihotične motnje. Zaradi pomanjkanja empiričnih dokazov za obstoj ali uporabo tehnologij, o katerih govorijo ti posamezniki, stroka ostaja previdna in usmerjena predvsem v psihološko pomoč in zdravljenje. A za tiste, ki te izkušnje doživljajo, je njihova resničnost neizpodbitna. Spremljajo jih občutek brezizhodnosti, izolacije in strahu. »Skriti se ne moreš. Braniti tudi ne,« pravi Izzy, ki v sebi nosi tesnobo in obup, a tudi vztrajnost v iskanju razumevanja in slišanja.