Kaj bo z nogometom po koncu pandemije? Bo vse drugače ali bo enako kot pred pandemijo? To so vprašanja, ki mi jih tu pa tam zastavi kakšen prijatelj, tudi vprašanja, ki si jih zastavljamo nogometni delavci, nogometaši, funkcionarji. Seveda zanimajo marsikoga, nenazadnje ima nogomet status športa številka ena, v nekaterih državah bi skorajda lahko rekel status religije.

Prav gotovo je osnovno in primarno v tem trenutku razmišljati o zdravju, o tem, da ne zbolimo in da pripomoremo k temu, da vsak od nas prispeva svoj delež pri zajezitvi tega virusa. Ko bodo omogočeni pogoji, da se življenje vrne v stare tirnice, bomo lahko potegnili črto in videli, kaj nam je karantena prinesla, kakšne posledice bo to vse skupaj imelo.

Za vsa predvidevanja in kovanje načrtov za prihodnost je v tem trenutku ključni faktor ČAS. Če bi danes vedeli, kdaj bomo začeli delati, kdaj se bomo začeli družiti, bi bilo tudi nam, ki delujemo v nogometu, bistveno lažje načrtovati prihodnost. Trenutno je ne moremo, ker nam zdravstvena situacija tega še ne omogoča. Čeprav je počasi mogoče zaznati tudi luč na koncu tunela.

Čas samoizolacije je usmeril naše življenje v povsem drugačno smer, od tiste, ki smo je bili pred tem navajeni. Hitenje ob vikendih z avtom po Sloveniji, kjer sem spremljal mlajše in bodoče reprezentante, je nadomestilo druženje in preživljanje časa z družino, spremljanje tekem po TV je nadomestilo delanje domačih nalog in učenje, nastopanje na turnirjih in igranje mednarodnih uradnih tekem pa so nadomestili sprehodi in kolesarjenje znotraj občine Izola.

Vse to nam je prinesla samoizolacija, ki pa ni odnesla video analize tekem, treningov, mednarodnih evropskih tekem, torej vsega tega, kar smo počenjali pred samoizolacijo in kar lahko počnemo tudi sedaj. Verjamem, da ima marsikateri klubski trener za te stvari celo več časa kot med samo sezono. Vsa ta spoznanja in videnja odpirajo nove ideje, omogočajo sledenje trendom in konec koncev pripomorejo k osebnostnemu razvoju. Menim, da se bo omenjeni način dela vrnil v stare okvire. Še vedno se bo igral odličen nogomet, spet bodo polni stadioni, rivalstva med klubi bodo ostala. Nogomet se bo vrnil v stare tirnice, le KDAJ se bo to zgodilo, je v tem trenutku težko napovedovati.

Nič več ne bo tako, kot je bilo, je v zadnjem obdobju pogosto slišan stavek. Neizbežno je, da bo zaustavitev gospodarstva vplivala na vsa področja življenja. Konec koncev gre za verigo povezanih sistemov, gospodarskih panog, ki so medsebojno povezane in odvisne druga od druge. Ampak če se vrnem na prej omenjeni stavek, lahko rečemo, da tudi nogomet iz 70 let ni isti kot današnji.

Treba se bo prilagoditi razmeram, ki bodo nastopile. V slovenskem nogometu imamo trenerji in nogometaši večinoma statuse zasebnih športnih delavcev - dejansko s.p. [espeje]. S tega naslova je urejen tudi naš status, država pa je s sprejetjem protikorona mega zakona poskušala samozaposlenim pod določenimi pogoji pomagati. Seveda je ta pomoč pomembna in dobrodošla, upam in želim si, da bo tudi z drugim zakonom, ki naj bi bil v pripravi, rešen položaj tistih, ki so bili s prvim zakonom izpuščeni.

Sam imam premalo informacij, da bi lahko podal objektivno oceno o tem ali bodo klubi spreminjali pogodbene obveznosti ali ne. Najverjetneje bo vsak klub sam reševal te težave. Če pa izhajam iz reka, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo, bo sedaj morebiti priložnost, da mladi slovenski nogometaši dobijo še več priložnosti v članski konkurenci. Vemo, da je prehod iz mladinske v člansko konkurenco najtežji, da se v tem obdobju velikemu številu nogometašev ne uspe prebiti na najvišji nivo. Razlogov je lahko več – nepotrpežljivost, nezaupanje v mlade nogometaše, morebiti slaba selekcija, težnja po dobrih rezultatih, kjer se preferira izkušenejše nogometaše. Morebiti bo sedaj priložnost, da se še več priložnosti ponudi mlajšim nogometašem, da se poskuša še izboljšati delo v mladinskih pogojih, kjer se že sedaj dela dobro. Izboljšanje pogojev je mišljeno v smislu izboljšanja pogojev za delo, povečanje števila trenerjev v posameznih selekcijah, s čimer napreduje delo posameznikov in ekipe.

Nogomet se bo hitro vrnil v stare tirnice. Ko se bo začelo trenirati in igrati, ko bo možna prisotnost gledalcev, bomo spet priča nogometnim spektaklom. Prav gotovo je pri marsikomu prisoten strah, občutek negotovosti, toda menim, da je treba biti optimist, predvsem pa borec, da se bo vse skupaj kmalu začelo in takrat moramo biti pripravljeni, da bomo nogometašem omogočili čim hitrejšo in kakovostnejšo vrnitev v optimalno formo.

Še naprej bo treba stremeti h kvalitetnemu in strokovnemu delu, da se bodo slovenski nogometaši razvijali in s tem širili možnost izbora kandidatov za A reprezentanco, najboljši nogometaši bodo odhajali v tujino in krog se bo ponovno zavrtel. Kakorkoli obrnemo, je prihodnost slovenskega nogometa v strokovnem ter kvalitetnem delu in na tem bo treba tudi v bodoče vztrajati, saj le to prinaša rezultate. Vsem ljubiteljicam in ljubiteljem nogometa želim, da ostanejo zdravi in jih pozdravljam v želji, da se čimprej vidimo na nogometnih zelenicah.