Prostovoljci so most med formalnimi ustanovami ter posamezniki, med javnim in zasebnim. Naloge, ki niso opravljene s strani države prevzema civilna družba in tu je mesto, kjer je vloga prostovoljstva najbolj pomembna ter močna. Včasih se zdi, da naša socialna država stoji na prostovoljstvu. Prostovoljci so v bolnišnicah, v šolah, mladinskih centrih, v domovih za ostarele. Kaj bi se zgodilo na meji, ko so v našo državo množično prihajali begunci, če tam ne bi vsak dan stali prostovoljci ter jim delili hrano in obleke? Kakšna bi bila naša država, če ne bi bilo teh ljudi, ki za povračilo potnih stroškov in malico delajo dela, za katere država ni zagotovila delovnih mest, ker jih ali ne vidi kot pomembne ali ji zanje ni mar ali pa preprosto ve, da obstajajo ljudje, ki si želijo živeti v družbi, ki je solidarna in spoštuje vsakega posameznika in se zato vanjo aktivno vključujejo in pripomorejo k temu, da se ustvari kohezivnost znotraj nje. Prostovoljci so tisti, ki delajo našo družbo socialno, solidarno, strpno, povezano. Zaradi njih ima človek včasih občutek, da v tej državi vse deluje in stoji na svojem mestu, saj prostovoljci in organizacije tako dobro opravljajo svoje delo, se trudijo pomagati tam kjer vidijo, da zeva praznina, ki je država žal ne zapolni. V smislu zaposlovanja pa bi prostovoljstvo moralo biti dodana vrednost življenju posameznika in delodajalci bi morali kompetencam, ki jih mladi pridobijo na ta način pripisati večjo vrednost kot jo. Prostovoljstvo tako ne bi smelo biti predpogoj, da si mladi osnovno eksistenco sploh lahko zagotovijo, ampak možnost, da to storijo iz čistega altruizma, iz solidarnosti do sočloveka.

O tem smo se pogovarjali z Primožem Jamškom iz Slovenske filantropije.

Informacije o aktualnih priložnostih najdete na www.lmit.org