Film je kreativna umetnost, v kateri se združuje še cel kup drugih umetnosti, kot so plesna, glasbena, likovna, gledališka, besedna umetnost. Posameznike v kino žene želja po zabavi, razvedrilu in druženju, po tem da bi ubežali vsakdanji rutini ter tudi želja po novih informacijah. Fascinacija nad vizualnimi efekti ter iluzija kot resnična moč medija, sta ljudi privabljali v kino že od nekdaj. Začelo se je s potovalnim kinom, ki je od mesta do mesta predvajal filme, kinom na prostem, ter kmalu tudi stalnimi kinomatografskimi dvoranami. Ko je postala v drugi polovici 50. let popularna televizija so kinomatografi izgubili svojo moč, saj je udobje kavča prevladalo. Video, dvdji, internet, zgodila se je revolucija na področju gibajoče slike in film je postal vedno bolj dostopen medij. Danes ga lahko gledamo na televiziji, računalniku, na pametnih telefonih in tablicah. Na poti v šolo, med odmori, na letalu, vlaku, pravzaprav skoraj povsod. Vendar pa to, da nam je film dostopen na vsakem koraku, na različnih vizualnih pripomočkih ni primerljivo s filmom, ki si ga ogledamo v kinodvorani. Izkušnja, ki se iz vsakdanje ter takšne, ki se zgodi kar tako malo mimogrede, ni enaka tisti, ki jo doživimo v kinu, saj je ogled filma v kinodvorani dogodek.

Zanimivo je, danes kljub temu, da si filme lahko 'zlovdamo' in jih gledamo doma, vedno več mladih prepoznava film kot pomemben medij in tudi aktivno deluje na področju filmske umetnosti. Na prvem mestu kot gledalci filmov, nato pa, glede na porast filmskih festivalov za mlade pri nas, tudi kot ustvarjalci filmov,  kot soorganizatorji festivalov, ter kot glas na platnu, ko mlade nagovarjajo preko filma in s katerim se mladi obiskovalci v kinu lahko poistovetijo ali si z njim delijo podobne izkušnje.

Pred nekaj dnevi je v Ljubljani gostoval Alain Bergala najvidnejše ime francoske filmske misli, eden vodilnih filmskih pedagogov. Na seminarju, ki se je odvil v Kinodvoru je povedal, da je film umetnost drugosti, je srečevanje z drugimi realnostmi, drug pogled, preko katerega mladi spoznajo še druge svetove, ne le tistega v katerem bivajo. Mladim naj bi se umetnost ponudilo, pomembno je srečanje s filmom in namen le tega je, da na subjektiven način, skozi doživetje vzbudi zanimanje mladih za film.

Filmsko dogajanje v Ljubljani ne spi, mlade film očitno zanima, porast festivalov pa je znak, da je film polje kreativnosti, izraz s katerim se mladi lahko poistovetijo in v njem najdejo nekaj zase ter hkrati, da družba nasploh prepozna veljavo in pomembnost širjenja filmske kulture med mladimi. Ta konec tedna se v Ljubljani odvija filmski festival Zoom, festival, ki je namenjen spodbujanju, spoznavanju in izobraževanju mladih na področju filmskega ustvarjanja. Teden, ki je pred nami pa bo v znamenju festivala Kinotrip, kjer mladi za mlade organizirajo festival, na katerem predvajajo mladinske filme, ki vključujejo tematike, ki so mladim blizu. Meseca maja se bosta odvila še dva filmska festivala za mlade, Film na oko in Videomanija.  Izkušnjo neposredne vpletenosti v filmsko umetnost, skozi oči gledalca, soorganizatorja in ustvarjalca, pa bomo preizprašali z Martinom in Palomo, ki letos sodelujeta na festivalu Kinotrip.

Aktualne novice:

UNESCO mladinska platforma razpisuje natečaj za mestni plakat, ki širši publiki sproži razmislek o vrednotah jazza ter jo povabi k dogodkom v okviru svetovnega dneva jazza. Natečaj je namenjen vsem ustvarjalcem, ki želijo soustvarjati svoj življenjski prostor in verjamejo v dodano vrednost dizajna. Plakat mora vključevati navedbo osrednjega dogodka ob svetovnem dnevu jazza: UNESCO SVETOVNI DAN JAZZA 2017 – koncert v Ljubljani, v četrtek, 4. 5. 2017 ob 19.00. Rok za oddajo plakatov je 4. 4. 2017.

United Nations Alliance of Civilizations (UNAOC) in International Organization for Migration (IOM) razpisujeta PLURAL+ Youth Video Festival 2017. PLURAL + je video festival, ki ga soustvarjajo mladi in ki spodbuja mlade, da raziskujejo teme s področja migracij, raznolikosti in socialne vključenosti. Mlade do 25 leta vabijo, da prijavijo kratke videe, dolge največ 5 minut in na ta način delijo svoje misli, izkušnje, mnenja, vprašanja in predloge o migracijah, raznolikosti in socialni vključenosti. Video mora biti končan po januarju 2015 ter v angleškem jeziku ali pa mora imeti angleške podnapise. Mednarodna komisija bo podelila nagrade v treh starostnih kategorijah: do 12 let, od 13 do 17 let ter od 18 do 25 let. Prispevke je potrebno oddati do 4. 6. 2017, do polnoči.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS bo organiziral delavnice za kandidate, ki se nameravajo prijaviti na 220. javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2017. Delavnice bodo potekale v sredo, 29. 3. 2017, ob 15. 00, ter v četrtek, 6. 4. 2017, ob 14.00. Prijave kandidatov za udeležbo na delavnici sprejemajo na elektronski naslov @email. 

Več informacij najdete na www.lmit.org.