Družbene osnove tretje svetovne teorije

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

Družbeni faktorji so gonilna sila človeške zgodovine. Družbene vezi, ki povezujejo vsako človeško skupino, kot na primer družino, pleme in narod, so osnova gibanja zgodovine.

Zgodovinski junaki so osebe, ki so se žrtvovale za svoje cilje. Toda, za katere cilje? Žrtvovali so se za druge. Toda,za katere druge? Za tiste, s katerimi so v odnosih. Vezi med posameznikom in skupino so družbeni odnosi, na primer med pripadniki nekega naroda. Narodi temeljijo na nacionalizmu, zato so ti cilji nacionalni, nacionalni odnosi pa so družbeni odnosi. Družbeni odnosi izhajajo iz družbe, prav tako kot nacionalizem izhaja iz naroda. Torej so družbeni odnosi tudi nacionalni odnosi in obratno. Kajti skupina je narod in narod je skupina, četudi se med seboj razlikujeta po številu. Kot skupino pojmujemo trajno kategorijo, ki jo odlikujejo njej lastne nacionalne vezi.

Poleg tega so zgodovinska gibanja tudi množična gibanja za interese neke skupine ali za njeno neodvisnost od druge skupine. Vsaka skupina ima svojo lastno družbeno obliko, ki jo povezuje. Množična gibanja so vedno gibanja za neodvisnost, s ciljem, da podjarmljene in zatirane skupine pridejo do samorealizacije. Kar pa se tiče borbe za oblast, se dogaja znotraj vsake skupine, vse do nivoja družine, kot je bilo prikazano že v prvem delu Zelene knjige, ki se ukvarja s politično osnovo tretje univerzalne teorije.

Skupinsko gibanje je tudi nacionalno gibanje za interese lastnega naroda. Glede na značilnosti nacionalne strukture ima vsaka skupina skupne družbene potrebe, ki morajo biti v celoti zadovoljene. Te potrebe nikakor niso individualistične, temveč so skupinske potrebe, pravice, zahteve ali cilji nekega naroda, ki ga povezuje skupni nacionalizem. Zaradi tega se ta gibanja tudi imenujejo nacionalna. Sodobna nacionalna osvobodilna gibanja so sama po sebi družbena gibanja. Kot taka se ne bodo končala, dokler ne bo vsaka skupina osvobojena izpod nadvlade druge skupine.

V človeški družbi to pomeni zgodovinsko in družbeno realnost. Boj narodov za lasten obstoj, ki istočasno pomeni družbeni boj, je osnovno gibalo zgodovine, saj je močnejše od vseh drugih faktorjev. Izvira namreč iz osnove in je v sami naravi človeške skupine, v sami naravi naroda. Je narava življenja samega. Poleg človeka tudi druge živali živijo v skupinah. Skupnost je tako osnova za preživetje vseh skupin znotraj živalskega stvarstva. Zato je nacionalizem osnova za preživetje narodov.

Narodi, katerih nacionalizem je uničen, so obsojeni na propad. Manjšine so prav takšni narodi brez nacionalizma, ki predstavljajo največji politični problem v svetu. Socialni dejavnik je torej odločilni faktor, saj določa možnost preživetja naroda.Gre za narodov prirojeni nagon za preživetje.

Nacionalizem v človeškem svetu in nagon v živalskem kraljestvu sta torej kot gravitacija za snov in nebesna telesa. Če bi sonce izgubilo svojo gravitacijo, bi njegove pline razneslo in enotnost ne bi več obstajala. Enotnost je torej osnova preživetja. Osnovni ključ za enotnost v vsaki skupini pa je socialni dejavnik, ki ga pri človeku predstavlja nacionalizem. Zaradi tega se človeške skupnosti borijo za nacionalno enotnost, ki je osnova njihovega preživetja.

Socialno vez predstavlja nacionalni dejavnik, ki deluje samodejno v smeri narodovega preživetja, podobno kot sila težnosti predmeta ohranja maso predmeta okrog njegovega središča. Raztapljanje in razpršitev atoma v atomski bombi sta posledica eksplozije jedra, ki je središče gravitacije za delce okrog njega. Ko se izgubi sila težnosti in uniči vez enotnosti med deli sistema, se atomi razpršijo. To je narava te zadeve oziroma naravni zakon. Če se tega ne upošteva ali deluje proti temu zakonu, se škodi življenju. Podobno škodi človekovemu življenju neupoštevanje njegovega nacionalizma - socialnega faktorja -, ki je kot sila težnosti za skupino in hkrati skrivnost preživetja skupine. Samo religiozni dejavnik je tekmec socialnemu pri vplivu na enotnost skupine, saj religiozni dejavniki lahko razdelijo nacionalno skupino ali celo združijo skupine različnih nacionalnosti. Kakorkoli, socialni faktor bo na koncu vedno prevladal, saj je tako že stoletja. Zgodovinsko gledano je imel vsak narod svojo religijo, kar je predstavljalo harmonijo. Toda ščasoma so nastale razlike, ki so pravi vzrok za spopade in nestabilnost v življenju ljudi.

Staro pravilo se glasi, da mora imeti vsak narod svojo vero. V nasprotnem primeru gre za nezdravo situacijo, ki privede do sporov znotraj naroda. Zato ni druge rešitve kot vsklajenost s pravilom, da ima vsak narod eno samo vero. Ko se torej ujameta socialni in religiozni dejavnik, prevlada harmonija. Tako pa je lahko življenje skupnosti stabilno in močno.

Zakonska zveza je proces, ki lahko pozitivno ali negativno vplivala na socialni dejavnik. Čeprav na osnovi svobode tako moški kot ženske lahko izberejo, s kom želijo ali ne želijo skleniti zakonske zveze, poroke znotraj skupine po svoji naravi krepijo enotnost skupine in prinašajo novo kolektivno rast v skladu z družbenim dejavnikom.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.