Ekonomske osnove, 2. del

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

2. knjiga: Ekonomske osnove tretje svetovne teorije

EKONOMSKE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE (2/3)

Naravni zakon je pripeljal do naravnega socializma, ki temelji na enakosti ekonomskih faktorjev proizvodnje in je med posamezniki skoraj pripeljal do potrošnje, ki je enakovredna naravi proizvodnje. Toda izkoriščanje človeka po človeku in posedovanje več skupnega premoženja, kot je potrebno, s strani nekaterih posameznikov, je očitno znamenje odklona od naravnega zakona ter začetek nereda in korupcije v človeški skupnosti. Označuje pojav družbe izkoriščanja.

Če analiziramo ekonomske faktorje produkcije od antičnih časov do danes, ugotovimo, da so vedno sestavljeni iz naslednjih bistvenih stvari: surovih materialov, orodij za proizvodnjo in proizvajalcev. Naravni zakon enakosti je, da ima vsak od teh faktorjev svoj delež v produkcijskem procesu in da v primeru umaknitve katerega koli od njih ne bi bilo produkta. Vsak od teh faktorjev ima bistveno vlogo v procesu proizvodnje in brez njega bi se proizvodnja ustavila. Dokler je vsak faktor pomemben in bistven, so v njihovem ključnem pomenu znotraj produkcijskega procesa vsi enaki. Torej morajo vsi biti enakovredni tudi v pravici do tega, kar je bilo proizvedeno. Poseganje enega faktorja v drugega je nasprotno naravnemu zakonu enakosti in pomeni napad na pravice drugih.

Vsakemu od faktorjev torej pripada delež, ne glede na število faktorjev. Če najdemo produkcijski proces, ki se lahko izvaja zgolj z dvema faktorjema, naj ima vsak polovico tega, kar je bilo proizvedenega. Če poteka s tremi faktorji, naj ima vsak eno tretjino in tako dalje. Če se sklicujemo na ta naravni zakon v antičnih in v modernih situacijah, ugotovimo naslednje:

V stanju ročne proizvodnje vsebuje produkcijski proces surove materiale in človeka - proizvajalca. Kasneje se vmeša še orodje za proizvodnjo in človek ga začne uporabljati v produkcijskem procesu. Žival se lahko upošteva za orodje kot enota moči. V nadaljnjem razvoju so živali nadomestili stroji. Surovi materiali so se diverzificirali glede na vrsto in kvantiteto - od poceni, preprostih materialov, do več vrednih in kompleksnih. Podobno se je človek razvijal iz navadnega delavca v tehničnega strokovnjaka in inženirja. Veliko število delavcev je začelo zamenjevati nekaj tehničnih strokovnjakov. In čeprav so se produkcijski faktorji kvantitativno in kvalitativno spremenili, se bistvena vloga vsakega izmed njih ni spremenila.

Na primer, železova kovina, ki je eden od faktorjev produkcije, tako nekoč kot tudi danes, je bila prvotno obdelovana s strani kovača, ki je proizvedel nož, sekiro ali sulico. Ista železova kovina se zdaj obdeluje v ogromnih talilnih pečeh in iz nje inženirji in strokovnjaki proizvajajo stroje, motorje in vse vrste vozil. Žival - konj, mula, kamela in podobno -, ki je bila eden od faktorjev proizvodnje, so sedaj zamenjale velikanske tovarne in ogromni stroji. Sredstva proizvodnje, ki so bila včasih primitivna orodja, je zamenjala sofisticirana tehnološka oprema. Bistveni naravni faktorji produkcije pa ostajajo v osnovi stabilni, kljub njihovem velikanskem napredku. Ta osnovna stabilnost proizvodnih faktorjev potrjuje smiselnost naravnega zakona. Po številnih neuspelih zgodovinskih poskusih, ki niso upoštevali naravnega zakona, je neizbežno vrniti se k njemu, če hočemo končno rešiti ekonomski problem.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.