Glasba in umetnost

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

GLASBA IN UMETNOST

Človeštvo ostaja prikrajšano spričo dejstva, da ljudje med seboj niso zmožni komunicirati v skupnem jeziku. In dokler ne bodo prizadevanja po tem dosežena - kar se zaenkrat zdi popolnoma nemogoče -, bodo najrazličnejša občutja - od veselja in žalosti, dobrega in slabega, lepega in grdega, zadovoljstva in nesreče, umrljivosti in nesmrtnosti, ljubezni in sovraštva, vsi opisi barv, čustev, okusov in razpoloženja - vse to bo lahko izraženo le v jeziku, ki mu je posameznik podvržen od rojstva. Védenje je namreč posledica reakcije, ki jo v možganih govorca povzroči jezik.

Učenje enega skupnega jezika, pa katerikoli bi to že bil, ni zadostna rešitev. Poenotenje jezika je proces, ki bo vsekakor potekal precej časa, vendar pa je predpogoj za njegov uspešen zaključek predvsem to, da faktor dednosti izgubi svoj vpliv na bodoče generacije. Čustvovanje, okus in razpoloženje prednikov namreč oblikuje tovrstne lastnosti tudi pri njihovih naslednikih. Če predniki govorijo različne jezike, njihovi otroci pa, nasprotno, govorijo skupni jezik, to še ne pomeni, da bodo slednji zaradi tega delili tudi skupne navade in okuse. Le-ti se lahko poenotijo samo, če bo nov skupni jezik hkrati prenašal tudi občutja, ki se podedujejo iz ene generacije na drugo.

Če ena skupina ljudi nosi zjutraj samo bela oblačila, druga skupina pa samo črna, bodo občutki vsake skupine prilagojeni tema dvema barvama. Prva skupina v takih okoliščinah torej zavrača črna oblačila, medtem ko jim je druga skupina naklonjena. Ta občutja povzročajo fizične učinke na celice in gene v telesih in tovrstna prilagoditev se prenaša z dedovanjem. Zaradi učinkov dedovanja občutij svojih prednikov bo dedič tako avtomatično zavračal barvo, ki so jo zavračali njegovi predniki. Zaradi tovrstnih mehanizmov so ljudje usklajeni zgolj z umetnostjo in dediščino lastne skupine. Umetnost drugih skupin jim je tuja ravno zaradi drugačne dediščine, ki ji pripadajo, pa čeprav morda celo govorijo isti jezik. Te razlike se pojavijo že pri zgolj dveh predstavnikih različnih skupin.

Naučiti se posameznega jezika ne predstavlja ravno velikega problema. Enako velja za razumevanje kulture drugih, ki si ga lahko pridobimo ravno prek učenja njihovega jezika. Pravi problem pa je nesposobnost intuitivne prilagoditve na tuj jezik. In slednje se bo dalo preseči šele, ko bodo izničeni učinki dednosti, ki delujejo na človekovo telo.

Človeštvo je še naprej prikrajšano, ker ne zmore medsebojno komunicirati v enem skupno podedovanem jeziku. Samo vprašanje časa je, kdaj bo ta cilj dosežen, saj v nasprotnem primeru našo civilizacijo čaka ponovni padec v staro brezno zmot in zablod.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.