Pleme

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

PLEME

Pleme je družina, ki se je povečala zaradi prokreacije. Iz tega sledi da je pleme velika družina. Na isti način je tudi narod pleme, ki se je namnožilo s prokreacijo. Narod je torej veliko pleme. Človeška družba pa je narod, ki se je razvejal na več različnih narodov. Človeštvo je zato zgolj en velik narod. Odnosi, ki povezujejo družino, na isti način povezujejo tudi pleme, narod in celotno človeštvo. Vendar pa moč teh vezi slabi z večanjem števila članov določene skupnosti.

Pojem človeške družbe je povezan s pojmom naroda, narod s pojmom plemena, ta pa s pojmom družine. Vendar pa se stopnja te povezanosti zmanjšuje, v kolikor se odnosi premikajo z nižjega na višji nivo. To je družbeno dejstvo, katerega lahko zanikajo samo tisti, ki se ga ne zavedajo. Družbene vezi, kot so povezanost, enotnost, intimnost in ljubezen, so najmočnejše na nivoju družine, nato na nivoju plemena, nato naroda in so najšibkejše na nivoju celotne človeške družbe.

Prednosti, privilegiji, vrednote in ideali, ki temeljijo na družbenih vezeh, najbolje obstajajo tam, kjer so te vezi naravne in zares močne, torej znotraj družine bolj kot znotraj plemena, znotraj plemena bolj kot znotraj naroda in tako naprej. Te družbene vezi in iz njih izhajajoče koristi, prednosti in ideali se izgubijo kadar izginejo vezi znotraj družine, plemena, naroda oziroma človeštva. Zato je za človeško družbo izrednega pomena, da ohrani povezanost družine, plemena, naroda in sveta, saj bo le tako lahko imela koristi od privilegijev, vrednot in idealov, ki jih prinašajo solidarnost, povezanost, enotnost, intimnost in ljubezen znotraj vseh teh skupnosti. V družbenih kategorijah je, kar se tiče tovarištva, naklonjenosti, solidarnosti in ugodnosti, teh največ znotraj družine, nato znotraj plemena, manj znotraj naroda in najmanj znotraj celotne človeške družbe.

Ker je pleme velika družina, lahko svoje člane preskrbi z istimi materialnimi ugodnostmi in družbenimi koristmi kot družina. Pleme je nadomestna družina. Pri tem je vredno poudariti, da se lahko posameznik včasih obnaša na sramoten način, kakor se pred svojo družino ne bi upal. Ker pa je družina manjša po obsegu, lahko pobegne pred njenim nadzorom, za razliko od plemena, kjer nadzor izvajajo vsi njegovi člani.

V tem smislu se znotraj plemena oblikujejo vzorci obnašanja, ki predstavljajo družbeno izobrazbo, katera je veliko boljša in bolj človeška od katerekoli šolske izobrazbe. Pleme predstavlja družbeno izobrazbo in svoje člane od otroštva vzgaja v visokih idealih, ki se nato preoblikujejo v vzorce obnašanja za celo življenje. Ti vzorci obnašanja ostanejo globoko zakoreninjeni v posamezniku tudi ko odraste, za razliko od šolskih učnih programov, ki so formalno vsiljeni in se z odraščanjem posameznika postopoma izgubijo. Slednje se zgodi zato, ker je vse formalno in vodeno preko različnih izpitov, pri čemer posameznik dobi občutek, da mu je znanje vsiljeno.

Pleme predstavlja naravno družbeno obrambo, ki nudi družbeno varnost. Na temelju plemenskih tradicij zagotavlja svojim članom kolektivno osvoboditev, kazen, maščevanje, obrambo, skratka družbeno zaščito.

Kri je osnovni faktor pri oblikovanju plemena ni pa edini, saj obstajajo tudi drugi načini pridružitve. Sčasoma razlike med različnimi faktorji izginejo in pleme postane družbena in naravna skupnost. Vendar je to še vedno bolj kot karkoli drugega skupnost krvi in porekla.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.