Ženska, 2. del

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

ŽENSKA, 2. del

Naravna rast za vsa živa bitja je svobodna in zdrava rast. Zamenjati jasli za mater je prisilen ukrep zoper zdravo rast. Otroci, poslani v jasli, so izročeni bodisi zaradi nuje bodisi zaradi izkoriščanja in nerazumevanja. V jasli so poslani zgolj iz materialističnih in ne družbenih pomislekov. Če bi bila prisila in otročje nerazumevanje odstranjena, bi zagotovo zavrnili jasli in se oklepali svojih mater. Edino opravičilo za takšen nenaraven in nehuman proces je dejstvo, da je ženska v neprimerni situaciji za njeno naravo in je prisiljena izpolnjevati dolžnosti, ki so nedružbene in protimaterinske.

Ženska, čigar ustvarjena narava ji je določila naravno vlogo, drugačno od tiste za moškega, mora biti v primerni poziciji za izpolnjevanje njene naravne vloge.

Materinstvo je funkcija ženske, ne moškega. Posledično je nenaravno ločiti otroke od njihovih mater. Vsak poskus odvzeti materam njihove otroke je prisila, zatiranje in diktatorstvo. Mati, ki zavrne materinstvo, nasprotuje njeni naravni vlogi v življenju. Morajo ji biti zagotovljene njene pravice in pogoji, ki so neprisilni, nezatiralni in primerni njeni naravni vlogi. Tako lahko izpolni svojo naravno vlogo pod naravnimi pogoji. Če je ženska prisiljena zavrniti njeno naravno vlogo glede spočetja in materinstva, postane žrtev prisile in tiranije. Ženska, ki potrebuje delo, ki jo naredi nezmožno izvajanja njene naravne funkcije, ni svobodna in je prisiljena delati zaradi potrebe, »v potrebi pa je svoboda prikrita«.

Med primernimi in celo nujnimi pogoji, ki omogočajo ženski izpolnjevanje njene naravne vloge, ki se razlikuje od tiste za moške, so ravno tisti pogoji, ki so primerni za človeško bitje, ki ga nosečnost bremeni in onemogoča. Nositi človeško bitje v maternici znižuje njene fizične sposobnosti. Nepravično je žensko v takšnem stanju materinstva postaviti v okoliščine fizičnega dela, ki je nezdružljivo z njenim stanjem. To, da noseče ženske opravljajo takšno fizično delo, je enakovredno kaznovanju za njihovo izdajo svoje materinske vloge. Je davek, ki ga plačajo za vdor v sfero moških, ki je naravno tuja njihovi lastni.

Prepričanje, da soglaša z opravljanjem fizičnega dela, četudi je tako prepričana ženska, v resnici ni pravilno. Fizično delo opravlja le zato, ker jo je neusmiljena materialistična družba postavila (ne da bi se ona tega neposredno zavedala) v prisilne okoliščine. Nima druge izbire, kot da se podredi okoliščinam te družbe, čeprav misli, da soglaša s takšnim delom. Vbistvu domnevno izhodišče, da »ni nikakršne razlike med moškimi in ženskami«, žensko prikrajša za njeno svobodo.

Izraz »nikakršne« je grozovito zavajanje. Ta ideja bo uničila ustrezne in nujne pogoje, ki sestavljajo privilegij, ki bi ga morale ženske uživati ločeno od moških v soglasju z njihovo različno naravo in na katerih temelji njihova naravna vloga v življenju.

Zahtevati enakopravnost moških in žensk pri prenašanju težkih tovorov, medtem ko je je ženska noseča, je nepravično in kruto. Zahtevati njihovo enakopravnost pri postu in naporu, medtem ko doji, je nepravično in kruto. Zahtevati njihovo enakopravnost pri kateremkoli umazanem delu, ki zamaže njeno lepoto in jo odvrača od njene ženskosti, je nepravično in kruto. Izobraževanje, ki vodi do dela, neprimernega za njeno naravo, je prav tako nepravično in kruto.

Ni razlike med moškimi in ženskami v vsem, kar zadeva človečnost. Nihče se ne bi smel poročiti brez njegove ali njene privolitve, ali ločiti brez poštenega sojenja ali obojestranskega dogovora. Ženska se tudi ne bi smela ponovno poročiti ali ločiti brez takšnega dogovora. Ženska je lastnica hiše, saj je to eden izmed primernih in nujnih pogojev za žensko, ki ima menstruacijo, spočne in skrbi za svoje otroke. Ženska je lastnica materinskega zavetja, kar hiša je. Celo v živalskem svetu, ki se v mnogočem razlikuje od človeškega in kjer je materinstvo prav tako tudi naravna dolžnost, je žensko nasilno prikrajšati za njeno zavetje in otroke za njihovo mater.

Ženska je samica. Biti samica pomeni, da ima drugačno biološko naravo od moškega. Samičina biološka narava je ženskam določila karakteristike, drugačne od tistih od moških tako v obliki kot bistvu. Ženska anatomija je drugačna od moške, tako kot se ženske ločijo tudi pri rastlinah in živalih. To je naravno in neovrgljivo dejstvo. V živalskem in rastlinskem kraljestvu je samec naravno ustvarjen kot močan in agresiven, medtem ko je samica ustvarjena kot lepa in nežna. To so naravne in večne karakteristike, prirojene živim bitjem, pa naj se imenujejo ljudje, živali ali rastline.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.