S prvim branjem po novem dvoletnega finančnega načrta Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, je postalo znano, da bo Radiu Študent njegov ustanovitelj namenil 130 tisoč evrov rednega financiranja. To je sicer 10 tisoč več kot lani, a ob znatno višjih prihodkih se delež proračuna ŠOU – ta se je letos povečal s 3,9 na 4,5 milijona evrov –, namenjen za Radio Študent, spet manjša. Gre za vsoto, ki mu omogoča preživetje, ne pa dosti več. Na srednji in dolgi rok taka vsota pomeni hiranje radia in pomanjkanje strokovnega kadra.

Ustanoviteljevo podfinanciranje Radia Študent je praksa že desetletje. Najbolj mačehovsko je bilo leto 2021, ko je prva različica proračuna za RŠ predvidela kar ničlo. Šele po javni medijski kampanji, v kateri je za najstarejšo evropsko radijsko postajo svoj podpis dalo več kot 15 tisoč podpornic in podpornikov, je ŠOU zanjo namenil bornih 84 tisoč evrov. Lani je za brezplodno negotovost in odvračanje od dela na radiu poskrbelo zavlačevanje s potrditvijo sprememb Akta o ustanovitvi, ki so bile potrebne zaradi spremembe zakonodaje o nevladnih organizacijah.

Še nedolgo nazaj, do leta 2020, je finančni pravilnik ŠOU zapovedoval minimalno raven financiranja zavodov družine ŠOU, s čimer je bil za Radio Študent predviden minimum štirih odstotkov proračuna ŠOU. Takrat je radio praktično po postavi delil tako slaba kot dobra finančna leta svojega ustanovitelja. Če ne po potrebah, je ta sistem denar razdeljeval vsaj na stabilen in predvidljiv način, ki se je izognil vsakoletnemu prepiranju o financiranju RŠ. To je, kljub temu da letos Radio Študent prejme slabe tri odstotke proračuna ŠOU, vsako leto znova najbolj vroča točka vsakokratnega proračuna.

Na drugi strani ŠOU porabi več kot desetkrat večjo vsoto za svoje lastno delovanje – za vzdrževanje in materialne stroške in plače zaposlenih, hkrati pa študentkam in študentom ponuja komercialne dejavnosti, ki so plačljive ali vsaj delno plačljive, denimo Brivec na Kampusu ali Escape room. Pri tem ŠOU deluje kot komercialno podjetje in ne kaže interesa, da bi študentke in študente opolnomočila z zagotavljanjem boljših materialnih pogojev – kot so denimo dostopne študentske menze – in s spodbujanjem kritičnega javnega diskurza, ki bi se boril za izboljšanje občega družbeno ekonomskega stanja.

Ustanovitev študentskih organizacij treh največjih slovenskih univerz izhaja iz tradicije, da so študentke in študenti družbena avantgarda in motor vključujočih družbenih sprememb. Predstavljajo namreč del družbe, ki naj bi imel ta privilegij, da se lahko najbolj svobodno in aktivno ukvarja z občimi problemi. Radio Študent ne odstopa od te tradicije. Ne samo verjame, ampak živi in udejanjanja prepričanje, da vloga še posebej mladih ni zgolj skrb za svojo uporabnost za gospodarstva. Sodelavstvo radia s svojim programom, dogodki in izobraževanji ustvarja prepotrebne družbenokritične vsebine in vzgaja angažirane ljudi, ki, tudi ko zapustijo RŠ, pozitivno prispevajo k razvoju družbe.

ŠOU na drugi strani s svojimi dejanji jasno kaže, da na študente in študentke v prvi vrsti gleda kot na potrošnike in svoje poslanstvo vidi v ponudbi storitev za študentski trg. V tem smislu v veliki meri že deluje kot komercialno podjetje, specializirano za študentski trg, Radio Študent pa tako vidi kot strošek, breme, ki ga nosi, da širši javnosti in državi upraviči svojo pravico do koncesijske dajatve študentskega dela, tudi potem ko se je na tak ali drugačen način znebil vseh drugih obče delujočih avtonomnih študentskih institucij, ki so mu bile zaupane ob ustanovitvi.

Uredništvo Radia Študent.