Radio Študent se je kot vedno ob podobnih poskusih sprememb zakonodaje odzval na predlog Zakona o medijih, ki je bil objavljen decembra in je javno razpravo prestal konec prejšnjega meseca. Po napovedani časovnici je ministrstvo februarja pregledalo pripombe, ki jih je prejelo v času javne razprave, in bo sedaj zakon poslalo na usklajevanje na vladi. Tudi na Radiu Študent smo se skupaj z Mariborskim radiem študent – MARŠ in Neodvisnim obalnim radiem – NOR na zakon odzvali s predlogi, ki smo jih v javni razpravi tudi predali predlagateljem, sedaj pa jih v tej objavi na kratko povzemamo.

Težko se je ne strinjati z mnenjem ministrstva za kulturo, da je treba temeljni zakon na področju medijev posodobiti. Žal pa tudi predlog novega zakona, tako kot obstoječi, ne prinaša pravne podlage za obstoj in razvoj nepridobitnih svobodnih skupnostnih medijev tretjega medijskega sektorja. Trenutni predlog zakona ohranja neustrezno urejenost študentskih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena. Kot opozarjamo v odzivu, naslovljenem na ministrstvo za kulturo, je tretji medijski sektor nepridobitnih svobodnih skupnostnih medijev formalno priznan in sistemsko financiran v državah, ki si jih pri posameznih določbah za zgled jemlje tudi sam predlog Zakona o medijih, denimo v Avstriji, Nemčiji in na Irskem.

Pozdravimo lahko posodobitev sofinanciranja javnega interesa na področju medijev, žal pa smo primorani ugotoviti, da se medijska politika s tem predlogom ne depolitizira. Še vedno omogoča politično motivirane odločitve ministrstva, kakršna se je zgodila leta 2021, ko se Zavodu Radio Študent za prijavo, povsem primerljivo prijavam iz prejšnjih let, ki so bile ocenjene z maksimalnim možnim številom točk in sofinanciranjem, dodeli nič sredstev. V skladu s 15. členom predloga o razdelitvi sredstev na podlagi javnih razpisov še naprej na predlog strokovne komisije odloča pristojni minister, ki med strokovnjaki za področje medijev tudi imenuje člane strokovne komisije. Postopek, pogoje za sodelovanje na razpisih in kriterije za ocenjevanje vlog prijaviteljev, ki jih v predlogu zakona ni, bo podrobneje z uredbo določila in po potrebi tudi spreminjala vlada.

Predlagamo, da je najboljša rešitev za vzpostavitev pravne podlage, ki bo omogočala ne le obstoj, temveč tudi razvoj nepridobitnih svobodnih skupnostnih medijev tretjega medijskega sektorja, uskladitev njihovega statusa s temeljnimi načeli Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Ta ustrezno opredeljuje neodvisnost od drugih pravnih in fizičnih oseb in tako zamejuje dostop do sofinanciranja in prednostne kriterije zanj. Sem spada tudi ugodnejši dostop do analognih in digitalnih frekvenc. Ta sprememba bi hkrati Zakon o medijih v določilih, ki opredeljujejo študentske radijske in televizijske programe ter nepridobitne medije posebnega pomena, uskladila z Zakonom o nevladnih organizacijah.

Predlagamo tudi spremembe, ki zadevajo definicije in kvote za predvajanje slovenske glasbe, kajti predlagana definicija je bistveno ožja (izvajanje skladbe v slovenskem jeziku), iz nje pa izpadejo številne godbe, ki jih ustvarjajo glasbeniki in glasbenice v Sloveniji. Menimo, da se mora temu prilagoditi tudi minimalne kvote skladb v slovenskem jeziku in da bi bilo za lokalne, študentske ter nepridobitne radijske in televizijske programe treba ustrezno znižati predlagane kvote skladb v slovenskem jeziku za polovico in jih določiti na 12,5 odstotka, predvsem v prid ostalim ustvarjalcem glasbe pri nas.

Celoten odziv Radia Študent, Mariborskega radia študent in Neodvisnega obalnega radia na predlog Zakona o medijih se nahaja v prilogi.

Radio Študent

Odziv Radia Študent, Mariborskega radia študent in Neodvisnega obalnega radia na predlog Zakona o medijih

Vir: EU

Vsebina je nastala v sklopu projekta Dovolj imamo ZMede!, ki se izvaja v sklopu programa Impact4values.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.