Lani se je na primeru boja Radia Študent za osnovna sredstva pokazalo, v kako globoki krizi je študentsko organiziranje v trenutni obliki. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je po enostranskem poskusu, da bi amputirala svoj najprepoznavnejši zavod iz študentskega proračuna, denarja vseh študentov in študentk, v javnosti doživela hladen tuš. Več kot 15.000 posameznikov, 500 institucij in 100 pisem podpore fakultet, raziskovalnih inštitutov, akademskih skupnosti ter medijskih organizacij doma in po svetu se je postavilo v bran najstarejši neodvisni študentski radijski postaji v Evropi. In ŠOU je za trenutek odstopil od privatizacije in finančnega uboja Radia Študent. Očitno smo naivno mislili, da so se študentski funkcionarji, poslovodje in študentski poslanci od razvoja dogodkov v lanskem letu kaj naučili.

Študentski funkcionarji so lansko zmanjšanje sredstev Radiu Študent za 40.000 evrov utemeljevali s slabo finančno situacijo. Izkazalo pa se je, da je bilo pandemično leto 2021 za ŠOU sila uspešno, saj je imel slabih 208.000 evrov presežka. Letos so zato izbrali drugačno taktiko izčrpavanja Radia. Namesto brezsramne prisilne privatizacije nam z obstruiranjem, političnimi igricami, praznimi obljubami, izmikanjem in v najboljšem primeru zgolj deklarativno impotentno podporo blokirajo spremembo akta o ustanovitvi. S tem Radiu onemogočajo normalno delovanje in nas znova potiskajo v povsem nepotrebno krizo. Sprememba akta o ustanovitvi bi morala biti zgolj formalnost – v primeru Študentskega kampusa je tudi bila! – za ohranitev statusa nevladne organizacije in normalno pridobivanje razpisnih in donacijskih sredstev, potrebnih prav zaradi rekordno nizkega osnovnega financiranja ŠOU v zadnjih letih. A se je spremenila v neskončno serijo sprenevedanj, odlašanje v nedogled in očitno načrtno sabotiranje naše institucije. ŠOU bojkotira potrditev sprememb akta, čeprav jo je ubesedil njihov hišni odvetnik, ki mu za svetovanje plačujejo 120 evrov na uro. Odzivi predstavnikov ŠOU in študentskih političnih skupin na našo izjavo za javnost v prejšnjem tednu – kolikor so jih sploh podali – kažejo na skoraj popolno nerazumevanje poslanstva ŠOU in delovanja Radia Študent. Vodja poslanske skupine Povezani, Aleksander Milićević, ki zadnje leto sedi v svetu zavoda Radia Študent, je za MMC na primer izjavil, da ni vedel, da bi Radio kadarkoli sploh imel status nevladne organizacije. Vse to jasno odraža klavrno stanje študentskega organiziranja v trenutni obliki in nezmožnost učenja iz lastnih napak. Namesto da bi olajšali in spodbujali delo osrednjega študentskega medija, nam še vedno na vsakem koraku otežujejo osnovne pogoje delovanja. Če mislijo, da se nas bodo s tem znebili, jim sporočamo: Radio Študent deluje v javnem interesu vseh študentk in študentov, zato smatramo, da smo upravičeni do sredstev, ki si jih na podlagi študentskega dela odteguje študentska organizacija. ŠOU je naš ustanovitelj, ne lastnik; ŠOU je upravitelj študentskega denarja, in ne kapitalist.

Celotno vodstvo ŠOU, predsednika Klemna Petka, predsednika študentskega zbora Roka Dolenca, direktorja Andreja Klasinca, prokurista Andreja Boleta, vodjo poslanske skupine Povezani in člana sveta zavoda Radio Študent Aleksandra Milićevića, kot tudi vse poslance ter poslanke Študentskega zbora zato zopet pozivamo, da v najkrajšem možnem času nadaljujejo pred 20 dnevi prekinjeno sejo Študentskega zbora, poskrbijo za njeno sklepčnost in potrdijo spremembo akta o ustanovitvi Radia Študent. Vse študente in študentke pa spodbujamo k aktivnemu spremljanju študentske politike, ki brez nadzora razpolaga z njihovim denarjem. Ne pozabite: v supervolilnem letu se jeseni obetajo tudi volitve v ljubljanski Študentski zbor.