Spoštovane predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore, predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Miha Kordiš in predsednica Odbora za izobraževanje, znanost in mladino doktorica Mirjam Bon Klanjšček,

na vas se obračamo v pričakovanju, da se bo Državni zbor Republike Slovenije kot prebivalkam in prebivalcem Slovenije najbližje politično telo konstruktivno in odločno odzval na zlorabe na osnovi spolov v slovenskem športu, ki praviloma vključujejo izkoriščanje položaja, kaznivo delovno šikaniranje s pozicije moči in kriminalno spolno izživljanje nad mladimi osebami, predvsem dekleti. Kadar so žrtve in preživljajoče spolno nasilje mladoletne osebe, mlajše od 15 let, je tako kriminalno dejanje v kazenskem zakoniku posebej opredeljeno kot spolni napad.

Pri razumevanju spolnega nasilja v slovenskem športu imamo v mislih več družbenih dejavnikov, med njimi izpostavljamo dva: prvič, šport je tista javna sfera, v kateri se Slovenija globalno odlikuje in je po športnih uspehih tudi globalno prepoznavna. Sorazmerna z uspehi je tudi vpletenost domačega prebivalstva. Športnice in športniki so mladim za vzgled, zato je toliko pomembneje, da njihovih športnih uspehov ne zasenčijo okoliščine, za katere same oziroma sami ne odgovarjajo: spolne zlorabe in tudi najbrutalnejše spolno nasilje – posilstvo, ter omalovažujoč, včasih presenetljivo sovražen odnos do njih v okviru športnih hierarhij. Drugič, v slovenskem športu ostaja enakost spolov nepripoznano etično merilo odnosov. Najizraziteje je v nogometu, ki je bil še nedavno tega v domeni moških. Ko so se slovenske nogometašice javno pritožile nad ponižujočim odnosom selektorja in je Nogometna zveza Slovenije njihovo zahtevo po ureditvi razmer ignorirala, so se morali odzvati najuglednejši mediji drugih, zlasti evropskih držav, da je NZS  zamenjala selektorja.

Konservativno, patriarhalno slovensko športno okolje se je v delovanju v tem primeru pokazalo kot porazno tudi v primerjavi s Španijo. Potem ko je predsednik španske nogometne zveze ob zmagi na mundialu nepovabljeno poljubil igralko, se je znašel v preiskavi, tudi sodni. Še pred njenim zaključkom je zapustil položaj. Španske nogometašice sedaj zahtevajo tudi odstop začasnega predsednika nogometne zveze in vseh, ki so bili v ožjem krogu odstopljenega predsednika.

Še tekom razreševanja problemov v ženskem nogometu spričo spolne diskriminatornosti njegovega moškega vodstva nas je doletela sramotna zadeva ženskega Rokometnega kluba Krim Mercator. Na predstavitvi na Ljubljanskem gradu konec avgusta se je desetim moškim v spolno ekskluzivnih organih kluba in njegovemu častnemu predsedniku zdelo ustrezno dogodek zaznamovati z do pasu golimi dekleti. Na dogodku je pred občinstvom ustvarjalka slikala novi dres kluba. Na eni strani odločevalska moč moških z domnevno pravico do voajeristične inscenacije, na drugi nevednost in podredljivost so botrovale dogodku, zaradi katerega se njegovi botri ne sramujejo. Opredeliti se do njega in sramovati bi se ga morala cela država.

Spolna diskriminacija, trpinčenje, spolno nasilje in spolno nadlegovanje v športu niso izolirani pojavi. So del medsebojno podpirajočih se zlorab in nasilja na osnovi spolov v  vseh sferah. Pereče je vprašanje neozaveščenosti, nevednosti in neodzivnosti nanje, saj tovrstna »kultura« kulminira na sodiščih. Tu imamo v zadnjem obdobju dve katastrofalni sodbi. Prva je ob mizogini kulturi posledica neupravičenega izkoriščanja zastarelega zakonskega določila: posilstvo v spanju naj bi po sklepu višjega sodišča ne bilo posilstvo in ko se je žrtev zbudila, je bil menda posiljevalec po zakonu upravičen dejanje dokončati. V drugem primeru gre za oprostilno sodbo petorici na ravni okrožnega sodišča, ki je skupinsko na izjemno grob način posilila petnajstletnico.

Posilstvo, spolno nasilje, spolno nadlegovanje, žaljenje, trpinčenje druge osebe ali oseb na osnovi spola v športu in omalovaževanje žrtev in tistih, ki so preživele taka ravnanja, je neposredno povezano z odločitvami sodnikov in sodnic.

Prepričane smo, da mora Državni zbor prispevati k dvigu politične in s tem družbenokulturne zavesti na področju spolov in nasilja. Domena športa je za Slovenijo iz predhodno navedenih razlogov ustrezno izhodišče. Zaledje imamo tudi na eni najvišjih evropskih ravni, v priporočilu Evropskega sveta za uveljavljanje načela enakosti spolov v športu.   

Pričakujemo, da bo Državni zbor organiziral javno razpravo o spolnih zlorabah, spolnem nasilju in trpinčenju na osnovi spola v športu z uveljavljenimi raziskovalkami in raziskovalci družbenih razmerij spolov, nasilja in športa. Pri izbiri govork in govorcev ter diskutantk in diskutantov s tega področja lahko tudi sodelujemo. Pomembno je, da o krivicah v športu zaradi spolne delitve v parlamentarni razpravi spregovorijo tudi športnice, predvsem tiste, ki so javno že opozorile na izpostavljeni problem.

V pričakovanju odgovora z lepimi pozdravi, Center FemA – Zavod za transformativne študije, zanj dr. Luna  Jurančič Šribar

Podpisane

Irena Woelle,

dr. Renata Šribar,

dr. Mojca Urek,

Barbara Korun,

dr. Tanja Rener,

dr. Olga Poljšak Škraban,

mag. Polonca Mesec,

dr. Mirjana Ule,

dr. Nina Vodopivec,

dr. Nada Turnšek.