Vojc se je Radiu Študent pridružil v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. S svojim delovanjem je na radiu pustil neizmeren pečat, zlasti na področju razvoja radijske tehnike. Morda največ o njegovi predanosti delu na Radiu Študent pove kar njegova izjava:

Tudi po odhodu z Radia Študent je njegovo delovanje puščalo močne in neizbrisne pečate, zlasti pri razvoju in izdelavi »svakojakih« elektrotehničnih naprav. Lahko bi dejali, da je bil na nek način naslednik »šole Rudija Omote« – kar je od sebe dal, deluje še danes.

Predvsem pa je bil Vojc iskrena in gostoljubna oseba, ki je svoje izkušnje in znanja nesebično delil tudi z mlajšimi generacijami, najraje v toplini svojega doma. Vojc, hvala za vse. Počivaj mirno in ob dobri glasbi.

V spomin na Vojca predvajamo oddajo o prehodu na stereo način oddajanja Radia Študent, ki je neodtujljivo povezan z izdelavo mešalne mize Iskra RŠ. Vojčeva vloga je bila tudi tu izjemna. 

Vojcu v slovo še nekaj besed njegovega kolega Ivana Kovšeta – Jovota:

Naš rek pravi »O mrtvih samo najboljše«, a jaz bom tu o tebi, Vojc, napisal samo to, kar je (bilo) res.

Res pa je, da si bil skromen in pošten, umirjen, razumevajoč, toleranten in potrpežljiv, odličen strokovnjak na svojem področju, ob tem pa še dober poznavalec filozofije, književnosti, glasbe in kinematografije.

In pravi družinski človek in hvala bogu, tudi oče petih otrok!

Malokdaj, če sploh, sem v življenju srečal tako odlično kombinacijo lastnosti homo sapiensa!

Vojc, hvala, da si bil (tak)!

Jovo