Pišemo vam zaradi članka Dosadili ste nam do konca, ki govori o delovanju Dijaške organizacije Slovenije in je bil objavljen 14. novembra 2016. V članku je bilo opaziti kar nekaj neresničnih podatkov, zato vam v spodnjem dopisu pošiljamo obrazložitve nekaterih zadev, ki ste jih narobe navedli, vsi spodaj navedeni podatki so preverljivi in podkrepljeni s konkretnimi primeri.

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je demokratično organizirana stanovska organizacija vseh dijakinj in dijakov v Republiki Sloveniji. DOS se zavzema za večje vključevanje dijakov pri oblikovanju srednješolskih politik, izboljšanje materialnega in duhovnega stanja dijakov, svobodno, brezplačno in kakovostno javno šolstvo itn.

Po poslovniku parlamenta Dijaške organizacije Slovenije v 11. členu piše, da se parlament sestaja vsake tri mesece, kar pomeni, da se v enem letu sestane štirikrat, in ne trikrat. To, da je bila letošnja seja v knjižnici Otona Župančiča, je zgolj izjema, ki je nastala zaradi zasedenosti dvorane državnega sveta. Vsak dijaški poslanec ima pravico in dolžnost, da pride na sejo parlamenta in s tem dejavno sodeluje pri delu Dijaške organizacije Slovenije. Naveden podatek, da na sejo običajno prihaja komaj četrtina poslancev, ni resničen, saj jih je na sejah prisotna vsaj polovica, tudi sicer pa parlament DOS ne sme zasedati, če na seji ni prisotna vsaj tretjina poslancev. Letos jih je bilo več kot devetdeset, kar predstavlja skoraj dve tretjini vseh poslancev.

Da bi predsedstvo svoje delo lahko opravljalo transparentno, ima Dijaška organizacija Slovenije Svet DOS, in ne dijaški svet, kot ga ste ga imenovali, se pravi, da je Svet DOS po Statutu Dijaške organizacije Slovenije nadzorni organ, ki nadzoruje predsedstvo, izvršni organ DOS. V Svet DOS se po Statutu Dijaške organizacije Slovenije lahko vključi vsak, ki ima status dijaka, o čemer jasno govori 21. člen Statuta Dijaške organizacije. Podatek, da je v Svetu DOS zelo malo dijakov, je popolnoma izmišljen, letos jih je v Svetu DOS trinajst, leto pred tem jih je bilo dvanajst. V 20. členu Statuta DOS je omejeno samo minimalno število članov, ki jih mora vsebovati Svet DOS, to je pet članov.

Volitve v organe DOS potekajo na prvi redni seji parlamenta DOS, kjer se vsak poslanec avtonomno odloča. Kandidira lahko vsak dijak, ki pa mora prej poslati svojo kandidaturo, kjer mora jasno napisati svoj program, torej podatek, da volitve potekajo na isti dan, ko dijak najavi svojo kandidaturo, ni resničen.

Dijaška organizacija Slovenije deluje pod okriljem Študentske organizacije Slovenije. Pod njenim okriljem deluje zato, ker ji zakonodaja ne omogoča lastnega delovanja. Toda vsi pravni akti DOS in ŠOS jasno določajo, da je DOS pri svojih odločitvah avtonomen. ŠOS tukaj predstavlja samo institucijo, ki DOS-u nameni del svojih sredstev in zaradi katere lahko DOS sploh deluje.

Ključni poslanstvi Dijaške organizacije Slovenije sta delo na vsebini in delo na projektih. Pri vsebini je ključno poudariti, da se DOS dejavno odziva na vse zakone, ki bi v kakršnem koli smislu škodovali dijakom. To običajno počnemo z raznimi dopisi oziroma sestanki s predstavniki ministrstev, kjer jasno izrazimo svoje mnenje. Če je potrebno, gremo tudi protestirat na ulice. Zadnji večji protest sega v junij 2014, ko je vlada želela ukiniti subvencionirane prevoze. Protest je bil uspešen. Trenutno pa tudi sodelujemo v delovni skupini za pripravo zakona o vajeništvu, v katerega smo bili vključeni šele po tistem, ko je eden od naših predstavnikov posredoval na sestanku pri ministrici. Tako so tudi podatki, ki jih navajate – da DOS ni preveč politično dejaven, da ne protestira in da je nazadnje sodeloval v kakšnem političnem diskurzu leta 2008 – neresnični. V preteklosti smo izvedli Dijaško nacionalno konferenco ter projekte Naj dijak, Teden proti nasilju, Sofinanciranje dijaških projektov, Darilo DOS, okrogle mize itn.

Delo Dijaške organizacije Slovenije je razdeljeno po odborih, eden od odborov je tudi Odbor za mednarodno sodelovanje, ki je zelo pomemben, saj nam daje vpogled v dobre prakse tujih dijaških organizacij. Finančna sredstva za sodelovanje na mednarodnih konferencah skoraj v celoti pokriva OBESSU (Evropska dijaška organizacija), zato je naveden podatek, da DOS porabi velik del svojih sredstev za udeležbo na mednarodnih konferencah, neresničen. Prav tako gre pri konferencah, ki jih organizira OBESSU, praviloma za delovne sestanke, o njihovi vsebini pa mora član predsedstva poročati preostalim članom predsedstva in parlamentu.

Vse, kar Dijaška organizacija Slovenije počne, lahko vedno spremljate na naši spletni strani, Facebooku, Twiterju in po novem tudi po Snapchatu.

Dijaška organizacija Slovenije se kljub vsemu zahvaljuje avtorju članka za izpostavljeno problematiko, saj lahko le tako izboljšamo delovanje organizacije. Želimo pa poudariti, da avtor članka (dijak) z javnim omalovaževanjem in širjenjem neresnic krni ugled dijaškega organiziranja, ki zagovarja tudi njegove interese. Zato ga vabimo, da svoje pomisleke izpostavi na naslednji seji parlamenta Dijaške organizacije Slovenije, kjer bomo lahko pomisleke in predloge k boljšemu delovanju obravnavali interno.

Lep pozdrav,

Žiga Stopinšek

Predsednik DOS

Maribor, 18.11.2016