Na Radiu Študent smo v duhu solidarnosti s svetovnimi boji za pravičnost, proti izkoriščanju, imperializmu, militarizmu, (neo)kolonializmu in kapitalizmu, obeležili Teden globalnih bojev. Na radijskih valovih je bilo vsak dan ob 17.40 slišati izsek iz knjige Beyond Molotovs, ki kot vizualni priročnik združuje in predstavlja mnogotere boje sveta: iz Palestine  smo nadaljevali v Argentino, Kurdistan, Tanzanijo in zaključili s Kolumbijo.

PONEDELJEK, 7. 10. 2024, ob 17.40 – Palestina

V duhu Tedna globalnih bojev na Radiu Študent vas bomo vsak dan popeljali na zvočno popotovanje po nekaterih izmed bojev iz knjige Beyond Molotovs – Onkraj Molotovk – vizualni priročnik protiavtoritarnih strategij. Izbrane dele boste tako poslušalci slišali na radijskih valovih. Tokrat se odpravljamo v Palestino.

Leto 1967. Po Al Naksi se Izrael odloči, da dvig palestinske zastave označi za zločin. Poleg zastave zločin postane tudi katera koli kombinacija, ki združuje črno, belo, rdečo in zeleno barvo. Trinajst let zatem trije palestinski umetniki vključijo barve zastave v svoja umetniška dela, izraelski IDF pa jih zaradi tega v Ramali aretira. Vodja izraelske policije ob tem aretirance spomni: »Tudi če narišete lubenico, jo bomo zaplenili.« Ravno ta incident, na katerega je v devetdesetih naletel umetnik Haled Hurani, postane iztočnica za njegovo novo delo v sklopu projekta Subjektivni atlas Palestine. Leta 2007 Haled Hurani kot zastavo nariše lubenico. Maja 2021, med svetovnimi protesti proti izraelski okupaciji Gaze in poskusom etničnega čiščenja v palestinski soseski Šejk Džara v Jeruzalemu, so se slike Huranijeve lubenice – zastave razširile na družbenih medijih. Znašle so se na majicah, transparentih, grafitih in tetovažah po vsem svetu. Tako se je podoba lubenice v času množične cenzure propalestinskih vsebin uveljavila kot mednarodni simbol solidarnosti s Palestino. O lubenici avtor pove: »Vendar pa ni bilo lahko sprejeti, da bi hecno sadje, kot je lubenica, lahko simboliziralo zastavo. V zelo obremenjujoči situaciji, ki jo je zaznamoval tog nacionalistični diskurz, je šlo za obliko satire.«  Zakaj se je lubenica nenadoma pojavila kot simbol nove generacije? Preprosto: vsakdanje življenje. Ljudje so v lubenici našli nekaj vsakdanjega, kar jih je nagovorilo in izražalo aktualni trenutek. Kot simbol je lahkotna in zelo preprosta. In to je ta skrivnost – preprostost stvari, ki je neverjetna sila v umetnosti. Avtor zaključi: »Vendar se moramo zavedati, da od ustvarjalnega izražanja oziroma od umetnosti ne zahtevamo, da so obremenjene bolj, kot lahko prenesejo. Zastava v Palestini je pomemben simbol in dizajn, ki bi ga rad ohranil takega, kot je. Lubenica pa je odlična za jesti z belim sirom, sploh poleti.«

Pravi boj je torej drugje: v Bejt Hanunu, Han Junisu, Rafi. S palestinskim ljudstvom solidarno bije vseh 89,3 megasrc Radia Študent. Knjigo sta uredila Mednarodna raziskovalna skupina avtoritarizma in protistrategij in kolektiv orangotango. Napisala Chrisoula Lionis, Haled Hurani  Prevedla in priredila Saša Hajzler.