Poletni pijančevalski vodič

 

Če smo nedavno priobčili zemljevid ljubljanskih narkomanskih jazbin, se spodobi, da sezono zaključimo z neko drugo, legalno in precej nestigmatizirano drogo, tako rekoč slovenskim ljudskim mamilom. Ne le, da nisi obrobljen in ožigosan za ne vem kakšno zgubo, precejšen čudak izpadeš, če si ga vsake toliko vsaj majčkeno ne privoščiš. En šluk ni še nobenega ubil. Šluk na šluk pofuk. Res, zakaj bi kak kolikor toliko priseben človek med izbiro piti in ne piti izbral slednjo. Kot bi namesto večnega življenja ob Mariji in Jezusu v paradižu raje izbral peklenske muke. Treznost, šluknem šnopc in te pljunem!

Kakorkoli že, tokrat bomo pokukali po par očitnih mestnih placih za ležerno poletno popivanje, naj bo to introdukcija v ponočevalsko objest ali zgolj prijetno druženje ob parih hladnih. Če začnemo s centrom oz. centrom centra. Prešerc. Kje so časi, ko je lahko človek pod Francetom ali na štengah pred frančiškanko lahko zadovoljen užival svoj zaslužen ali nezaslužen pir. Kje so časi, ko so čez trg vozile trole. Danes ti prisotnost ogražajo turistične trume, groteskne nebuloze Zmaga Modica in oni ko drek tečen harmonikaš. Je pa tisto blesavo škropenje fino, ker deluje kot skret, ki ti sproti odplakuje scanje in kozlanje.

Nedaleč stran po Wolfovi je precej ugodnejši Kongresc, travca, drevesa, ploščad in vse, celo neotesani centraški klošarji se nekako zlijejo s sceno. Žal pa spet vse pokozlajo razni ogromni odri, poletni festivali, happeningi, Modrijani itn., kot da je treba vso dogajanje tega sveta stlačit v ljubljansko poletje. Teren je razgiban, klopce, trava, sidro, celo poscat se greš lahko pod zemljo, če nočeš ravno sredi belega dne namakati dreves. Merkator v čošku je bolj kot trgovini podoben gostilni, in tudi prodajalke imajo poseben kelnerski šarm.

Malce bolj eksotičen je bližnji Trg republike, po prenovi največji odprt prostor v Ljubljani. Ker ni tolikšne gužve, lahko človek malo zadiha in v relativnem miru sprazni prvi sixpack, kar pa je nekoliko fašistoidno neprijetnejše, so varnostniki Maximarketa, ki radi potežijo, če piješ preblizu štacune. Kot da sem s svojim litrom komu kaj bolj napoti kot oni skejterski smrkavci. Dosti bolj prost in intimnejši je plac na drugi strani, pri monumentalnem spomeniku NOB in v senci zelenečih dreves.  

Ker je prostorov, alkohola in volje do pitja veliko, prostora tule pa malo, je treba narediti neprijetno selekcijo, ki bo bolj ali manj arbitrarna. Najboljše lokacije so itak ob vodi, v zadnjih letih je predvsem popularna mala plažica pri Zlati ladjici na Novem trgu, edino na momente zna biti malo premajhna. In tudi njena večja in starejša sestra v Trnovem skorajda ni dovolj velika za vse petkove rojstne dneve, spontane piknike, nenadejane žurke, rutinirana pitja itn. Greš scat v vodo in potem skoraj fališ svojo skupino, tako se znajo nagužvat tribune.

Če bi tako nadaljevali, bi padli v strukturo naštevanja, zato poskusimo tej kvantiteti dodati kakšno kvalitativno lastnost. Po vsem naštetem namreč postane jasno, da je zunanje popivanje prej kot ulična v bistvu – trška dejavnost. Najbolj se skratka pije na trgih. Ambrožev trg pritrjuje. In ob vodi. Precej redkeje pa se recimo reče, kako kdo popiva, kaj vem, na Zaloški, Hudovernikovi, Streliški.

Tako lahko nazadnje morda omenimo še pocukran, najurbanejši, hipsterski trg v mestu, Mestni trg. Verjetno ni subverzivnejšega uličarskega bluzenja od tistega na štengah magistrata. In čisto se pokameleoniš z uglajenimi damami in gospodi za mizami vinoteke ter bradatimi frajeri v Pritličju. Kaj temu dodati. Naš seznamček je kajpak nepopoln, predvidljiv in se ne trudi za ne vem kakšne izredne okoliše. Lahko pa luknjičavost rešimo z modrostjo. Namreč, ni tako važno, kje si, kot s kom. In kaj tam počneš. Na zdravje!

__________________

* fotka je s strani http://najlepsemestonasvetu.tumblr.com/