Ta teden je mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije Ifimes gostil g. Bogića Bogićevića, bosansko-hercegovskega predstavnika v zadnji sestavi predsedstva SFRJ. G. Bogićević je govoril o svoji vlogi v zadnjih dneh Jugoslavije, o tem kako se je našel na poti vrha Jugoslovanske ljudske armade, ki je skupaj s Slobodanom Miloševićem kovala načrte kako z vojaškim udarom ob podpori Rusije preprečiti osamosvajanje Slovenije, Hrvaške in Makedonije oz. uveljaviti (veliko)srbsko vizijo Jugoslavije kot centralizirane unitarne države. G. Bogićević je v ključnem trenutku v bunkerju generalštaba JLA, v imenu Republike BiH, glasoval proti načrtom JLA in Miloševićevske Srbije in tako v osemčlanskem predsedstvu prispeval četrti glas proti uvedbi izrednega stanja v SFRJ. Na ta način so načrti JNA ostali brez podpore predsedstva in tako tudi brez potrebne legalnosti, legitimnosti pa že poprej pri večini Jugoslovanov niso imeli. S to načelno držo si je Bogićević prislužil konec svoje politične karijere, status izdajalca v svojem srbskem narodu, veliko spoštovanje med vsemi podporniki enotne in multietnične Bosne in Hercegovine, pozneje pa tudi najvišja državna priznanja Republike Hrvaške in Slovenije. V tokratnem Podalpskem selamu lahko prisluhnete kaj je o razpadu Jugoslavije povedal g. Bogić Bogićević.