Tim Schafer je ime, ki bo igričarjem iz devetdesetih še kako dobro poznano. Svojo kariero razvijalca je pričel v LucasArtsu in se podpisal pod vse tri dele legendarnega Monkey Islanda. A še največjo slavo je požel kot idejni vodja kultnega Grim Fandanga, ki  je pred nekaj meseci dočakal sodobni remake. Po dolgotrajnih težavah in več odpovedanih projektih je Schafer ob koncu devetdesetih zapustil razpadajoči LucasArts in ustanovil manjšo razvijalsko firmo z imenom Double Fine. Že debitantski projekt Psychonauts se je izkazal za mojstrovino; risankasta pustolovščina je z izvirno zgodbo navdušila kritike, pobrala kopico nagrad in si zagotovila mesto na vseh top lestvicah leta 2005, publiko pa je začuda pustila hladno. Schaferjev studio so tako dlje časa pestile finančne omejitve in skeptični založniki, zato kar dolgo časa niso uspeli izdati omembe vrednega naslova.

Potem pa je prišel Kickstarter in stvari so se obrnile na glavo. Tim Schafer se je pojavil v kratkem, štiriminutnem pitchu, v katerem je v zameno za 400 tisočakov obljubil avanturistično igro, kot se spodobi – in v vsega nekaj urah izpolnil finančni cilj. Do konca kampanje je projekt zbral skoraj tri milijone in pol evrov. Kar se danes zdi kot ena tistih samoumevnih zgodb o uspehu, je bila ob svojem času prava revolucija, saj do tedaj prav nič ni kazalo, da je mogoče prek crowdfundinga nabrati tolikšno vsoto za računalniško igro. Tako je nastal Broken Age, sploh prva velika Kickstarter uspešnica in predmet tokratnega Pritiskavca.

Tim Schafer je znan po klasičnih pokaži-in-klikni pustolovščinah, ki so kraljevale v devetdesetih letih in bilo je očitno, da se receptu ne bo odrekel sedaj, ko je njegova zvezda ponovno vzšla. Po dolgoletnih izkušnjah pa ga odlikuje tudi zavedanje o pomanjkljivostih in prednostih žanra, kar je pri Broken Age sijajno vnovčil. Namesto, da bi svoje igralce porival iz ene scene v drugo, se je rajši osredotočil na manjše število razgibanih in bogato ilustriranih okolij, ki ponujajo dobro izhodišče za zanimive uganke. Vsaj prva polovica igre je v tem pogledu zares odlična; če so žanr velikokrat težili nelogični zapleti, ki so bolj kot možgane kravžljali živce, je Broken Age poskrbel za smiselne uganke, ob katerih so rešitve logične in naravno umeščene v zgodbo. Dokler smo pozorno spremljali dogajanje in namige, se nam ni bilo treba zatekati k neskončnemu klikanju in preizkušanju, kakršnega smo bili vajeni v starih časih.

Igra nas postavi v vlogo dveh ločenih likov – tako že na začetku spoznamo Vello in Shayja. Prva je mlado dekle iz idilične pekovske vasice, ki jo določijo za žrtvovanje pošasti. Drugi je mladenič na vesoljski ladji, ki se skuša rešiti izpod jarma paternalističnega računalnika. Na videz povsem različni zgodbi se tekom igre izkažeta za nerazdružljivo povezani. Med drugim ponujata tudi dobrodošel tvist, saj lahko potem, ko se enega lika naveličamo ali pa naletimo na nekoliko težjo uganko, preprosto preklopimo na drugega in opravimo drug del zgodbe.

Omeniti velja tudi izvrstno grafično podobo. Karikaturna 3D scenografija je simpatično risankasta, a prav nič kičasta. Enako bi lahko rekli za zgodbo, ki se uspešno izogiba prežvečenim klišejem o odraščanju in odlično lovi ravnotežje med lahkotnim in zateženim. Zaznamuje jo spretno menjavanje trenutkov sproščenega humorja in pristnega suspenza. Konceptualno sovpadanje podobe in zgodbe je verjetno najmočnejša točka igre in se izkazuje v prijetno stimulativnem vzdušju. Broken Age se je uspel izogniti skušnjavi, da bi svojega igralca šokiral z nepotrebnimi preobrati ali celo okrutnostjo, kar je na žalost vse prepogost pojav v zadnjih letih. Ravno obratno, izkaže se z očarljivostjo in dostopnostjo likov, ki jih le še podkrepijo znani glasovi, med katerimi izstopata Elijah Wood v podobi glavnega junaka in Jack Black v vlogi bizarnega guruja letenja.

Seveda pa ni vse brezhibno. Avtorji so se po nepričakovanem uspehu na Kickstarterju odločili igro razširiti in izdati v dveh delih. Na prvi pogled smiselna odločitev je pripeljala do dveh problemov. Prvi je ta, da smo morali na izid druge polovice čakati frustrirajoče dolgo. Drugi problem je opazen padec kakovosti; uganke niso več tako zelo intuitivne in tako smo se sploh prvič znašli v situaciji, ko smo se morali zateči po rešitve na splet. Tudi razplet ne dosega kakovosti in mikavnosti zapleta – kar bodo na žalost težko spregledali tudi bolj šlampasti igralci. Očitno je, da je bil drugi del izdan prezgodaj.

V končni fazi lahko igro kljub slabši zadnji polovici ocenimo kot kakovosten izdelek. Dokazala je, da je dotični žanr še vedno aktualen, dokler so v igri zanimivi liki, dialogi in uganke. V zgodovino se bo vpisala kot igra, ki je s svojo kampanjo na Kickstarterju odprla pot številnim drugim razvijalcem, ki sedaj zbirajo sredstva s crowdfundingom. Za zanesenjake utegne biti poučen tudi dokumentarec o nastajanju igre, ki je bil posnet v okviru zastavljenega projekta. In končno, morda je ravno Broken Age tista igra, ki bo Double Fine dvignila iz obrobja in jih vrnila od ustvarjanja mobilnih iger nazaj k večjim avanturam za PC-je, kamor se Tim Schafer in njegova ekipa nedvomno uvrščajo.

Broken Age je trenutno še sveža izdaja, zato jo Steam v tem trenutku ponuja v zameno za 23 dolarjev. Seveda obstajajo cenejši načini, o katerih ne bomo govorili na glas. Lahko pa počakate tudi na popuste. Izbira je vaša.

Na dobre stare čase v moderni podobi se je spomnil Rasto.