Se še spomnite Limba? Bil je ena prvih iger te rubrike in še danes nisem prepričan, če je kakšna igra pustila tako močan vtis s tako malenkostnimi vzvodi. Vodenje malega, neoboroženega bitjeca skozi mrakobno, pasti polno pokrajino je bila osupljiva pustolovščina, četudi brutalna. Zato sem vesel, da sem naletel na nekaj podobnega, četudi manj dušečega in zateženega. Far: Lone Sails je verjetno najboljši hibrid med omenjenim Limbom in počitnicami na jadrnici.

Okej, mogoče s temle slednjim vsaj malo nategujem. Jadrnice so nadležne, odurne stvaritve, ki mi povzročajo potovalno slabost. Današnji špil je na moj želodec deloval bistveno bolj pomirjujoče. Začne se s (še enim) malim nemim bitjecem težko določljive starosti ali spola, ki si s svojim plovilom utira pot skozi postapokaliptično pustinjo. A tokrat bo to počelo s pomočjo unikatne stvaritve steampankovske domišljije; zasedli bomo namreč mesto osamljenega kapitana ladje na parni pogon. Po slabi minuti igranja so osnovni principi že jasni; iz okolice bomo sproti pobirali odpadke za kurjavo; z njim bomo zaganjali uparjalnik, ta pa bo poskrbel za tistih nekaj konjskih moči, ki bodo naš monstrum počasi, a zanesljivo premikale naprej. Vmes bomo spuščali paro, ob naletu na ovire rešili kakšno ne preveč težko okoljsko uganko, pogasili požar ali spajkali morebitne poškodbe. Nič, česar ne bi rešili trije ali štirje gumbi na vaši tipkovnici.

Kljub navidezni rutinskosti potovalne izkušnje govorimo o klasični linearni zasnovi zgodbe. Naleteli bomo na nenadne vremenske spremembe, se prebijali čez opuščene industrijske cone, občasno nam bo ob udarcu odletel manjši del kolesa. Včasih se ponudi tudi prilika, da svoji ladji dodamo posamične izboljšave, med katerimi bodo gotovo najbolj dobrodošla jadra. Ni lepšega, kot za nekaj trenutkov pustiti naš parni motor vnemar, razpeti krila ob dobrem vetru in na vrhu svojega monstruma opazovati, kako se v apokaliptičnem svitu pase poslednje govedo na svetu.

Najbolj pomirjujoče spoznanje pri vsem skupaj je, da ne moreš ničesar zafukat. Far: Lone Sails ne pozna nenadnih smrti ali umiranja na obroke zaradi pomanjkanja nevemaketereže surovine. Ne bo nas speštala padajoča mašinerija. Ob padcu z višine se bodo naša ohlapna oblačila spremenila v padalo, ki nas bo mehko pospremilo do trdnih tal. To je lepota atmosferičnih špilov - tako kot Fellinijevi filmi niso prišli na svet zato, da vas zajebavajo v glavo, ampak prinašajo poslastico za oči in ušesa. Balzam za vašo gnijočo dušo. Saj zato igrate računalniške igre, mar ne?