Z detektivskimi igrami je križ. Do sedaj smo jih v glavnem videvali v obliki pokaži-in-klikni avanturic, kjer smo potencialni zločin raziskovali bolj ali manj z vohljanjem in klikanjem vseh predmetov, ki so prekrižali pot miškinemu kazalcu. Spet druge so vam skušale otežiti stvari z dialogi in občasno akcijsko sekvenco. Navkljub veliki ambicioznosti nekaterih naslovov, med katerimi izstopa L.A. Noire, pa so le redki uspeli v svojih igralcih vzbuditi pravo detektivsko dušo, željno raziskovanja, suspenza, mistike in odvratno prekaljenih zločinov.

Igra Her Story je podala sijajen odgovor na omenjeno dilemo. Kot smo že vajeni pri vrhunskih indie špilih, je minimalističen pristop pogosto tudi najbolj učinkovit. Her Story nas tako postavi tja, kjer tudi pravi detektivi preždijo največ časa – za računalniškim zaslonom. Vsa naša interakcija in komunikacija poteka prek namizja, ki še najbolj spominja na preživele Windowse iz zgodnjih devetdesetih. Pričaka nas kratko obvestilo, da smo dobili ekskluziven dostop do nekega davno zaprtega primera, iz arhiva se nam odpre nekaj posnetkov zaslišanj. Navidezno izginotje, ki ga leta 1994 policiji prijavi žena pogrešanega, dobi z vsakim posnetkom nove, nepričakovane razsežnosti.

Pot do razrešitve zločina se skriva v manevriranju skozi razdrobljeni policijski arhiv. Odlomki iz zaslišanj so nametani vsevprek, do njih dostopamo z iskanjem po ključnih besedah. Čeprav nas je preprostost igre na začetku presenetila, pa smo že čez nekaj minut zobe trdno zasadili v zgodbo. Kopirali smo pričevanja, ki so se nam zdela pomembna, v zvezek smo si izpisovali koščke sestavljanke in dodajali vprašaje k izjavam, ki so se nam zdele sumljive. In z »zvezkom« ne mislimo kakšne virtualne beležnice, ampak čisto pravi, otipljivi črtasti zvezek s trdimi platnicami. Že vse od starih verzij Championship managerja ne pomnimo, da bi si pri igranju pomagali s čečkanjem na papir, a tokrat smo igri resnično šteli velik plus, da nas je privedla v takšen angažma. Ne pomnimo, da bi ob drobno popisanem A4 listu čutili takšno zadovoljstvo in zadoščenje.

Minimalistični nastavki igre zadenejo v srčiko. Zrnasti VHS posnetki, robustni zvoki udrihanja po stari tipkovnici, brnenje in trzanje CRT zaslona navdajajo s tesnobo in vseskozi izzivajo našo radovednost in željo, da bi zločinu prišli do dna. Her story ne uporablja cenenih šokov, ampak s počasno preciznostjo gradi zgodbo, psihološke profile in preteklost vpletenih. Nekateri deli zaslišanj nam povedo več, drugi manj, spet tretji nam dajo jasno vedeti, da korenine skrivnosti segajo še veliko globlje. Raziskovanje tako terja pristen intelektualni napor, ki ga igra dosledno nagrajuje z novimi in novimi detajli. Tudi priča je konec koncev le človek s svojimi čustvi in skrivnostmi. Ob nekaterih vprašanjih se bo zdrznila, ob drugih bo navidezno suverena, a za pravega detektiva bo že čuden poudarek ali begajoč pogled dovolj, da posumi v verodostojnost povedanega. Igra nam tako spretno servira namige, od katerih prenekateri vodijo tudi v slepe ulice; a pri tem dosledno pazi, da nas težavnost ne bi odvrnila od raziskovanja.

Her Story je igra z dobro zasnovo in mojstrsko izpeljavo. Izkušeni igralci bodo znali ceniti njeno sposobnost, da nas skozi svoj labirint popelje brez odvečnih navodil in držanja za roko. Občutek avtonomije, ki se je do sedaj izgubil že pri toliko detektivskih igrah, nas tako nikoli ni zapustil. Svoboda v igrah je bila vselej dvorezen meč; čeprav nam pušča proste roke, nas manjko izzivov ali navodil hitro pusti zdolgočasene ali zmedene. A tokrat smo se znašli v klopčiču vprašanj, ki ga zlepa nismo želeli pustiti nerazrešenega. Že posmehljivo izzivalen nasmešek priče je bil dovolj, da nas je pognal globlje v zgodbo. Je bil vaš mož alkoholik? Kam ste se odpeljali na dan izginotja? Imate priče?

Za skeptike lahko potrdimo, da zločin dobi svojega storilca, čeprav je dobršen del tudi po ogledu vsega materiala še vedno prepuščen interpretaciji. Po spletu lahko najdemo kup teorij in forumskih debat glede tega, kaj v resnici stoji za zagonetko. In morda je to celo najboljši poklon Her Story; da se ljudje tudi po končani igri še vedno prebijajo skozi ure zaslišanj in iščejo namige, ki so jih morda zgrešili. Igra tako ne traja zgolj tistih nekaj uric, ampak se lahko raztegne tudi na več dni intelektualne telovadbe. Skrivnosti nam pač ne dajo miru.

Skrivnost je tudi igra sama. Her Story hodi po tenkem robu, kjer bi nam že ena sama napaka, magari lepotna, uničila celotno izkušnjo. A na koncu se vse od montaže do »actinga« izide do potankosti. Redko vidimo špile s tako drznimi koncepti, ki se na koncu tudi v resnici izidejo, a Her Story je točno to. V času pisanja je že postal prava mala uspešnica z zajetno kopico nagrad in presenetljivo dobro prodajo, ki je Sama Barlowa po Silent Hillu vrnila na igričarski zemljevid. Trenutno je na internetih naprodaj za skromnih 6 evrov.

Rubriko podpira gameplay.si.