S prihodom februarja in snežene odeje je prišel tudi čas, da zamenjamo tematiko Pritiskavca. Prejšnji mesec smo se ukvarjali z menedžerskimi špili, preštevali smo številke in uživali v simulacijah računovodstva. Sedaj pa se bomo podali v dolgočasne suhoparnosti, skočili bomo v tiste bolj norčave vode, pri katerih ugotovimo, da imajo pravzaprav ledeni pokrov, s katerim se naš obraz humorno sreča. Sneženi dnevi so čas igranja na snegu, obmetavanja s kepami in lomljena kolkov, v vsakem pogledu najboljši del leta, ko človek lahko osvobodi otroka v sebi, ali pa vsaj tistega v kleti. Vendar sneg pomeni tudi mokre nogavičke in ni hujšega kot to. Zato raje kot za skupinsko druženje na prostem, izkoristimo hladne temperature za samotno tičanje za računalnikom. S kakavom v roki in mačko na glavi si poglejmo zajebantske in prismuknjene igre. Začeli bomo z »Human: Fall Flat«.

»Človek pade plosko« je ena izmed tistih iger, ki se ne jemljejo preveč resno. V duhu »Goat simulatorja« in »Octodad« je njen glavni namen zabavanje ob namerno polomljenih in okornih igralskih mehanikah. Običajne zakonitosti obrne naokoli in jih vrže v zrak, pa naj pristanejo kjerkoli, v vsakem primeru bo smešno. V skladu s svojim imenom se poigrava s telesom in vplivom gravitacije. Nadzorujemo malo figurico po imenu Bob, ki je videti, kot da je prilezla iz plastelina. Privzeto je bele barve, vendar ga lahko pobarvamo, nato pa z mini slikarjem napišemo in narišemo nanj karkoli. Ko je našemljen kot klovn in bogatejši za nekaj kletvic, ga pošljemo ven v svet.

Sedaj je na nas, da Boba popeljemo po kopici nivojev, postlanih z ugankami. Vmes moramo izkazati spretnosti pri manevriranju po ploščadah in plezalnih vajah. Gre torej za dozo platformerja in ugankarice. Vendar je tu keč. Bob je namreč nemarno pijan in se komaj drži na nogah. Ne živi v svetu Newtona, temveč raje Jack Danielsa, zatorej se obnaša po pravilih »ragdoll« fizike. Je kot punčka iz cunj, ki jo nadzorujemo z nekaj vrvicami. Hodi okorno, se prekopica in bog ne daj, da bi policaj od njega zahteval, da hodi v ravni črti. Prime lahko objekte okoli sebe, vendar ima dve levi roki in prej bo komu iztaknil oko, kot pa potegnil stikalo za odprtje vrat. Več kot očitno bomo imeli z njim še dosti dela.

Sprva je nadzor Boba dokajšen problem, nikoli se ne zdi, da bi počel karkoli blizu namere. Njegovo raztreseno postopanje in sprva enolične sobe bi igralca lahko hitro pripravile, da odloži špil. Vendar bi bila to napaka, kajti, ko se po nekaj časa navadimo na moteno mobilnost in osvojimo nerodno ravnanje s stvarmi, igra pridobi prav poseben sijaj. V običajnih ugankarskih špilih kot je »The Witness« smo osredotočeni na puzle, tu pa je celoten svet, vključno z nami, del načina razreševanja zagonetk. Napredujemo s kombiniranjem fizike, našega vpliva nanjo in vsega, kar je prisotno. Vsaka naloga ima več načinov razrešitve in z malo iznajdlivosti lahko najdemo pot, ki je niti razvijalci niso načrtovali. Z izkoriščanjem okolice lahko goljufamo pri preprekah, uničujemo ovire, ali pa jih enostavno zaobidemo s pontomskim mostom. Tekom igranja pa naletimo še na čolne, ki jih pijano krmarimo, in po možnosti spravimo z roba zemljevida. Ali pa se katapultiramo v tri krasne.

Srž špila je v tem, da je na voljo cel kup zabavnih stvari, ki vsako stopnjo naredijo za nekaj posebnega. S komaj vodljivim tovornjakom drvimo po avtocesti, nadzorujemo žerjav in skladamo kontejnerje v stolpnice, lebdimo v breztežnosti in se oprimemo vetrnice ter opletamo naokoli. Barvit risankast svet  poskrbi za ležerno vzdušje, ki pa se spremeni v kaos, če poskusimo še multiplayer. V skupini z drugimi igralci razrešujemo uganke, kar pa se večinoma razvije v razsul in zganjanje norčij. Čez stopnje gremo lahko tudi s prijatelji in drug drugemu dokazujemo, kdo je bolj nesposoben. »Human: Fall Flat« je eden tistih blesavih špilov, ki prebudijo otroško fascinacijo nad navdušenim igračkanjem. Vredno ga je nabaviti vsaj ob kakšni razprodaji in zabiti v njem nekaj uric.

Tokrat se je naokoli motovilil Domen.