Izpod prstov Austina Jorgensena pri založniku Dingaling produkcije je pred dobrim letom izšel dvodimenzionalni retro RPG-špil LISA: The painful. Ta je v mnogih pogledih eden izmed najfinejših izdelkov, narejenih na razvijalskem pogonu RPG maker. Financirana je bila na Kickstarterju z dobrimi šestnajstimi tisočaki in je doslej prodana že v več kot sto tisoč izvodih. Čeprav se špil pošteno rečeno neupravičeno giblje v senci bolj popularnega Undertale, ki je prav tako po seriji EarthBound zgledujoča se odličnost, je LISA v določenih spletnih krogih že dosegla kultni status. Temačna pripoved, čudaški črni humor, privlačna retro grafika, morbiden soundtrack in zahteven bojni sistem so prinesli špil, ki igralcu ostane v spominu.

LISA: The painful je sicer drugi del trilogije, nadaljuje zgodbo iz leta 2012 izdanega predhodnika LISA: The first, s katerim pa jo razen nekaj zgodbenih navezav ne druži mnogo, posebno ne gameplay. Prva LISA je klon kultne surrealistične RPG-adventure Yume Nikki, v njej pa raziskujemo problematičen domišljijski svet naslovne junakinje. Nadaljevanje, o katerem bo tekla beseda, se prestavi v 2D-svet stranskega pomikanja.

Svet, v katerem se znajdemo, je postapokaliptična razvalina. Nenavadnim pokrajinam vladajo madmaxovske tolpe, javni red je razpadel in krvoločnosti novega Divjega zahoda se ne bi branil Cormac McCarthy. Mesto Olathe, v katerem se zgodba dogaja, se je iz zelene in mirne pokrajine v nepojasnjeni katastrofi spremenilo v razbito in umirajočo puščobo. In kar je še najhuje, v tej katastrofi so izginile vse ženske.

Tu se začne zgodba špila LISA. Glavni junak je Brad Armstrong. Pred apokalipso je bil inštruktor karateja. Po njej pa postane drogeraški nasilnež, ki v fiksu utaplja spomine in strahove. In teh je mnogo. Po eni strani ga preganjajo potlačeni strahovi nasilnega in brezbrižnega očeta, na drugi strani pa mu v realnost vedno uhajajo halucinacije o mrtvi sestri Lisi.

Za trenutek se zdi, da se mu v razpadlem svetu razkadijo oblaki in posije upanje v obliki dojenčka najdenčka. Sirota, ki jo najde, je zadnja deklica v obstoju. Poimenuje jo »Buddy« in se zakolne, da jo bo večno varoval. Besedo pa drži le nekaj let. Nekega dne Buddy ugrabijo neznanci. Brad je prisiljen odpraviti se na potovanje po s krvjo premočeni pokrajini, polni nasilja, perverznežev in norcev.         

Obup, melanholija, perverzija in nihilizem. To je vse, kar Brad srečuje na poti. V tem svetu se normalna zdrava pamet zlomi. Moški, ki so bili zapuščeni v propadajočem svetu, razrešujejo komplekse in dolgočasje s članstvom v tolpah, kultih, potešitev pa iščejo pri transvestitih. Menjalno sredstvo v tem svetu so porno revije. Brad pa tudi ni nobena čista duša. Vedno je v primežu droge, poimenovane »joy«, poslovenjeno »veselje«.

Bojna mehanika je RPG-jevska, igralec in nasprotniki se izmenjujejo pri priložnosti za udarce in tisti, ki na koncu obstoji, je zmagovalec. Da smo to mi, se moramo pošteno potruditi, posebno pri najvišji težavnosti, primerno poimenovani »Pain Mode«. Na voljo imamo standardne RPG-elemente, z zmagami pridobivamo levele, uporabljamo orožja, opremo, iteme, vse to pa kupujemo s porno revijami. Za zaveznike imamo zelo raznoliko zasedbo sotrpinov, s katerimi sestavljamo ekipo štirih.

Za raznolikost bojnega sistema se lahko zahvalimo trem različnim vrstam napadov; fizični, s sposobnostmi in tehnikalije. Kar pa vse še popestri in se pri mnogih RPG-jih pozablja, je naslonitev na statusne efekte kot pomembne dele bojne mehanike. Teh je cel kup in v najrazličnejših kombinacijah dobijo veliko potenciala. Olje plus ogenj, pa sežge pridaniča. Statusni efekt, ki ima vedno vpliv na Brada, je njegova odvisnost od joya. Zafiksiran postane morilski stroj. Lahko se sicer odločimo, da mu droge ne damo, vendar kot vsakemu džankiju, mu to ni všeč. Sicer najmočnejši bojevnik postane ohlapen slabič. Zgodba in konec sta drugačna, če igramo brez droge, vendar je s tem otežen že tako zajeban špil.

Vseskozi smo soočeni z nemogočimi izbirami, ki spreminjajo vse dinamike špila in pri čemer je vsaka izbira slabša od druge. Prisiljeni smo v žrtvovanje. Ali pustimo, da se odseka roka, kar nam izbriše polovico bojnih tehnik, ali pa je eden od kameradov ustreljen in izgubljen za vedno. Razpad človeka je nosilna tematika špila LISA: The painful. Med igranjem srečamo cel kup spak, mutantov, ki so telesno tako deformirani, interakcija z njimi je tako morbidna, da se vprašamo, ali potujemo po katerem od krogov pekla. Takšni postanejo vsi, ki se zasvojijo z joyem. Posledice odvisnosti se vtisnejo na duh in na telo. Na ozadju zblojenega soundtracka spremljamo degeneracijo ne le sveta, temveč tudi našega junaka. Njegova odisejada iskanja pastorke ne obljublja očiščenja, nasprotno, v svetu pošasti človek še sam postane pošast. V LISI se ne bodo najdli tisti, ki si želijo happy-go-lucky izkušnjo, niti nedeljski igralci. Ne bo pa razočaran, kdor je pripravljen investirati čas in pozornost za depresivno potopitev v Lisino skrivenčeno podobo sveta.

Z igro se lahko zadevate preko steama, kjer so na originalni desetak pogosto popusti.

Rubriko podpira gameplay.si.