Prekletstvo interaktivnih zgodb je pogosto v tem, da so kaj malo interaktivne. Vse bolj postajajo filmi, čez katere se preklikamo, kot je odlično ponazoril ponesrečeni Netflixov Bandersnatch. Čemu pravzaprav služi naš input v igrah, kjer je zgodba itak že vnaprej zaznamovana, če ne samo iluziji, da so naše odločitve kaj več kot stranpoti do že spisanega konca? Pri vsakem primerku tovrstnega žanra se torej skušam najprej vprašati, kako dobro mi bo ta manjko interaktivnosti v resnici prikrit. Se bom kot igralec res počutil, da imam volan v svojih rokah? Neo Cab je izziv vzel precej dobesedno – in nas posadil za volan v vlogo taksista.