Današnji slavljenec je čuden primerek videoigre v vseh pomenih besede. Izdan je bil pred skoraj 15 leti v Rusiji in požel le malo zanimanja na zahodu; angleško govoreči kritiki, večinoma še vedno zadeti od bogate bere prejšnjega leta, so igri namenili le malo premisleka - povečini jih je odvrnila zastarela grafika in šepav prevod. Vendar pa je Pathologic predobra, pregloboka in preprosto preveč misteriozna igra, da bi odšla na smetišče zgodovine; v domovini je pobrala vse mogoče nagrade in pohvale, na zahodu pa so jo redki sladokusci hitro posvojili kot kultno klasiko. Kmalu so se pojavile hd predelave in izboljšani prevodi, ki igralno izkušnjo vsaj malo približajo množicam.

Pathologic v žanrskem smislu nekoliko spominja na Fallout in podobne prvoosebne RPG-je, vendar pa je v tematskem smislu tako daleč od česarkoli videnega, da bi bile nadaljnje vzporednice z že znanimi naslovi žaljive. To je namreč igra o kugi, ki izbruhne v odročnem mestecu nekje na začetku 20. stoletja. Epidemija se hitro razširi po četrtih, meščani, zdravi , bolni in mrtvi pa so s karanteno kmalu odrezani od sveta. Dramatični dogodek se zgodi v trenutku, ko na prizorišče dogajanja vkorakajo trije zdravilci. Izbrali si bomo vlogo enega izmed njih - vsak bo imel svojo ločeno zgodbo, vsak svoj pristop k raziskovanju in zdravljenju skrivnostne bolezni.

Edinstvena premisa je pospremljena s še bolj edinstvenim načinom podajanja zgodbe. Kot tujci v mestu se hitro znajdemo v navzkrižnem ognju skritih interesov in lažnih motivov; nihče od številnih likov ni prav posebej zaupljiv, še manj pa zaupanja vreden. Skrivnostno mesto, na zunaj sicer mirno in dolgočasno grdo, v svojem drobovju skriva spopade starih družin in tolp za lokalno prevlado ter ostanke nekakšnih starih kultov in ljudskih vraž, katerih simboli so posejani po okolici. Govorice, laži, hujskanja, namigi so stalnica igre, ki z vsakim dialogom potencira svoj misterij. A še hujši kot boj za resnico je nenehna borba za preživetje v neusmiljenem okolju; lakota, izpostavljenost bolezni, utrujenost in (ne)poškodovanost so upoštevanja vredni faktorji, če ne želite pristati v preranem grobu tudi sami.

Pathologic se odvije v 12 dneh, ki tečejo v realnem času; pavzo nam privoščijo le dialogi in izhod v nastavitveni meni, kar v praksi pomeni, da je naš čas za misije tesno odmerjen. Prav tako na koncu stopnje ni prijaznega strica, ki bi nas opomnil, kam naj stopimo, da bomo lahko napredovali; če ne opravimo dnevnih misij in poslanstev, nas bo igra kratkomalo pustila igrati, dokler se ne bomo po nekaj deset urah znašli v slepi ulici, iz katere se bomo lahko rešili zgolj z novim začetkom igre. Sliši se brutalno, in tudi je; Pathologic tako kot vsak pravi pekel svojim obiskovalcem ne pušča nobenega upanja. Neusmiljenost je v jedru igralne mehanike in zgodbe hkrati. Čeprav nastopamo kot zdravilci s kvaziplemenitim poslanstvom, smo kmalu po izbruhu prisiljeni v odvratna dejanja za preživetje - ponoči bomo secirali sveža trupla, podnevi izsiljevali najtesnejše zaupnike. Ko poblaznel od lakote potolčem najbližjega froca, da bi se okrepčal iz njegovih zalog, te odurnosti ne pospremi kakšen žalosten zvočni efekt ali trpek monolog, kakršnega bi pričakoval v zahodni igri - Pathologic me rajši pusti, da si v mučni tišini sam preizprašam vest.

Trpki realizem je, roko na srce, v igrah redka stvar, ki bo marsikoga ujel na napačni nogi. Pathologic zna človeka spraviti ob živce do te mere, da ga za nekaj časa odloži. Prav mogoče in celo verjetno je, da se bo marsikdo naveličal kriptičnih dialogov, slabo postarane grafike, manjka logičnih namigov. Vendar mu tega ne gre šteti nujno v slabo; tako kot dober roman včasih preizkuša tvoje potrpljenje, je tudi pri takih igrah vredno stisniti zobe. Večina iger je kot žanrska literatura; veliko je zabavnega, zanimivega, marsikdaj tudi fascinantnega; a Pathologic se igra kot bi brali Dostojevskega - pridevniki “neponovljivo”, “presunljivo” in “genialno” enostavno ne povzamejo tega edinstvenega izdelka, ki je s svojo ambicijo odkril čisto novo globino v svoji umetnosti.

Za vse, ki boste igro preverili, povejmo, da nameravajo avtorji kmalu izdati Pathologic 2 - sodoben rimejk izvirne igre.

Globok poklon klasiki si je privoščil Rasto.