Tokrat smo prste potisnili v še eno igro, ki jo uvrščamo med računalniške konkurente šaha. Potezni špili so stalnica igričarske industrije že od pamtiveka, saj omogočajo lažje delo za razvijalca, ki mu ni treba napravljati dogajanja v realnem času, približajo pa igranje tudi tistim, ki niso posebni oboževalci adrenalinskih izzivov. Potezne igre so privlačne prav zato, ker človeku omogočijo, da se udobno namesti, odpre pir in se polagoma spusti v igro. Pripravne so za tiste, ki nimajo kaj prida zaupanja v svoje reflekse. Motorično prikrajšanost nadomestimo s potrebo po težko-katergornem kravžljanju možganov. Kdor pa si možgane raje lika z naspidiranim streljanjem sovragov, bo po drugi strani tu prikrajšan. Govorili bomo o poteznici Pit People.

Razvijalci pri studiju Behemoth so združili presenetljivo taktično globino z risankasto podobo, ki spomninja na stare čase Cartoon networka. V tej branži strateških iger so pogosto igre, ki se jemljejo preresno, drugič pa zajebantske igre, pri katerih na račun norčevanja trpi igralna mehanika. Primer prvih so XCOM in Shadowrun franšize, te včasih padejo v okorno podajanju zgodbe na račun želje po izgradnji avtentičnega prizorišča za njihov stil igranja. Satire, kot je recimo zadnji South Park, pa zamenjajo globino igranja za bolj investirano dogajanje in nivo taktike priredijo za bolj fleksibilne potrebe zgodbe. Pit people uspe v določeni meri preseči precep med fabulo in igralnostjo z povezavo manj strukturirane zgodbe in omejenega, vendar še vedno dovolj obsežnega nabora taktike. Tako je obenem pripravna za nedeljske igralce, ki si želijo izkusiti njeno absurdno pripoved, kot tudi za veterane, ki si iščejo miselnega izziva.

Zgodba je napolnjena z velikansko dozo straniščnega humorja in popolne neresnosti. Vsepovsod so nametane neumnosti in vsako plat dogajanja preveva absurd. Skorajda čudež je, da so razvijalci uspeli stlačiti toliko kaosa v eno igro in vseeno ohraniti koherentno celoto. Že začne se v tem slogu. Igramo očeta, ki je ravno zaposlen s tepežem nekih banditov. Vmes se pojavi kosmata pošast, nekakšen gigantski medved, ki mu vidimo le stopalo. Ta pohodi bandite in ugrabi našega otroka. To stori brez pravega razloga, samo zato, da se iz nas malo ponorčuje. Mi se sedaj odpravimo na pot, da rešimo naš mladež in sklatimo pošast iz zemeljske orbite, kjer prebiva. Vmes nam naracijo podaja ciničen in pasivno-agresiven pripovedovalec. Če rečemo, da so posamezni liki popolnoma zmešani, jih še vedno malce podcenjujemo. Za bazo operacij si izberemo mesto, v katerem nabavljamo potrebščine in orožja ter izbiramo misije. Vsake toliko pa pošast mesto pograbi in vrže v drug predel zemljevida.  

Prisotni so rpg elementi, vključno z novačenjem soborcev. To počnemo z nakupom na suženjski tržnici, ali pa jih v stilu pokemonov lovimo po divjini. Sovražnike lahko mimogrede naredimo za prijatelje tako, da jih vljudno strpamo v kletko in pripeljemo domov. Njihova raznolikost je dovoljšnja za marsikatere kombinacije, obsegajo pa vse od vampirjev, robotov, pa do zdepresiranih kolačkov. Nekateri liki so uporabni za neposredno bojevanje, drugi so zdravilci, spet tretji pa so zadolženi za napade od daleč. Bojevanje poteka, kot je značilno za potezne igre, na posebni verziji šahovnice. Edinstvenost so polja s šestimi stranicami, kar pomeni veliko bolj mobilno in vsestransko dogajanje. Z nepazljivostjo se znajdemo v obroču šestih sovragov, kar pošastke pod našo kontrolo hitro pogubi.

Mehaniko igre smo pogledali le površinsko, njena dokajšnja kompleksnost pa vendarle ne zaustavlja hitrega tempa samega igranja in vsaka bitka traja le nekaj minut. Posamezna seansa igranja tako ne zahteva neke dolgotrajne časovne investicije. Kot jagoda na vrhu torte stoji dobro izveden co-op in možnost spletnega vojskovanja. Posebna izkušnja se izkaže pri skupinskem igranju, v tem načinu je potencirana kaotičnost dogajanja na bojišču, kot tudi zunaj njega. Tako dobimo kombinacijo šaha in zmešnjavo v stilu špila Cook, Serve, Delicious. V spletnem igranju se pomerimo v areni z ekipami drugih igralcev. Tu kaos nadomesti hladna preračunljivost in potreba po precizni strategiji. Marsikateri nasprotnik zna spremeniti zabavljaško igro v pravo šahovsko partijo in če se hočemo kosati z njimi, se je treba vseh nians naučiti do potankosti. Mnogi obrazi te edinstvene izkušnje povzdignejo na prvi pogled preprost risankasti špil v pravi poklon tako strateškim igram, kot tudi satiričnemu pripovedovanju.