Serija Samorost je svojo pot začela kot preprosta, a uspešna ppokaži in klikni pustolovščina izpod prstov češkega oblikovalca Jakuba Dvorskega. V njej smo po vesolju vodili malega škrata, ki se je na poti zapletal v zabavne uganke in dileme. Prvi dve izdaji igre sta bila relativno kratka primerka, izdana v že skoraj pozabljenem Flash formatu, a sta kljub temu požela veliko uspeha in simpatij v javnosti. V nasprotju z njima je tretji Samorost pravi celovečerec v seriji, ki se ponaša tudi z boljšo grafiko in zvočno podlago. Studio Amanita Design, ki se sicer lahko pohvali tudi z izdajo priljubljenih iger Machinarium in Chuchel, je tako s pomočjo Dvorskega premaknil serijo na višji nivo.

Če se je prva igra zaključila po dobrih 15ih minutah igranja, druga pa po slabih 60ih, se  tretja izdaja Samorosta ponaša s 4,5 do 6 urnim gameplayem, ki nas pritegne od uvodnega zaslona dalje. Pritegneta pa tudi estetika in sama atmosfera. Dvodimenzionalen risankast možiček in njegov kužek, ki se očitno ne starata, nas pričakata prav takšna, kot smo ju bili vajeni. Po drugi strani je okolje protagonistu kontrastno, saj je s teksturo in senčenjem ustvarjena malodane otipljiva 3D fantazijska pokrajna sestavljena iz travnatih polj, gozdnih ali pa samo lesenih z lubjem pokritih površin. Da je naša pustolovščina postavljena v vesolje je brez dvoma posrečeno, saj črno nebo še dodatno izpostavi lično dodelano okolje in nakazuje na likovno premišljenost Samorosta. Našteti kontrasti bi bili s slabo grafiko težko dosegljivi, zato je avtorjeva odločitev za predelavo v HD jasna in logična.

Seveda je za celostno doživetje videoigre ključen faktor tudi soundtrack in Samorost nas tukaj ne razočara. Z zanimivimi ritmi, catchy melodijami in celo gruvi, nas zvočna podoba hidto očara. Ob manjku dialoga je naloga glasbene spremljave ravno to, da nosi vso emocijo igre. Brez besed je glasba za atmosfero igre esencialna, teža glasbe še toliko večja, česar se je zavedal tudi Floex, češki downtempo producent in skladatelj, ki je odgovoren za zvočne kompozicije naše vesoljske pustolovščine.

Glasba v Samorostu nima le funkcije podlage, temveč predstavlja rdečo nit zgodbe same. Možic ostaja nem, vendar lahko z drugimi komunicira s svojo piščaljo, ki jo uporablja tudi kot slušni ojačevalec. Prek nje dobivamo predvsem namige za reševanje ugank, saj lahko iz drugih likov prikličemo animacije z napotki. Magična piščal je tudi sprožilec dogodkov v Samorostu, ki prileti iz vesolja in zmoti jutranji mir drobnega škrata.  Ko si jo ta dodobra ogleda, jo prisloni k ušesu in piščal postane srž naše pustolovščine. Resnicoljubenemu škratu ne preostane drugega, kot da se odpravi na pot in odkrije izvor misteriozne piščali.

Naša prva destinacija bo mehanik, ki nam bo povedal kaj potrebujemo, da sestavimo novo leteče plovilo. Preko ugank in nalog naberemo vse potrebno za začetek pustolovščine, mu to dostavimo in opremljeni smo z novo vesoljsko ladjo ter pripravljeni na pot.

Iz domačega planeta prek novih planetov in njihovih satelitov nadaljujemo pustolovščino in razkrivamo zgodbo. Ta se nam deloma razkrije že na domačem planetu v knjigi s staro meniško legendo, ki pa ima iztrganih zadnjih par strani. Šele ko odkrijemo drugo knjigo, se nam razjasni naša naloga. Gre za tipičen motiv pustolovske igre - boj dobrega proti zlu, a zgodba nikakor ni suhoparna.

Raznolikost likov, planetov in skritih achievementov je v igri vseprisotna in raziskovanje nas včasih celo zanese od glavne zgodbe. Reševanje ugank je domiselno zastavljeno in se skozi igro ne začne ponavljati. Nekatere uganke recimo vključujejo pomnjenje sekvenc, spet druge zahtevajo, da za napredovanje nekaj nekomu prineseš ali pa kaj povsem tretjega. Pohvalno je tudi dejstvo, da je avtor večinoma umaknil uganke, čez katere si se prebijal le s slepim klikanjem.

Vse uganke pa so na tak ali drugačen način povezane z glasbo ali zvokom, kar popestri samo izkušnjo. Kajti bodimo iskreni, le čigavega srca ne bi omehčali hrošči, ki jih na robu planeta ustaviš, da se vzpnejo in ti zapojejo mašno pesem in koga ne bi navdušili beatboxarski kuščarji, ki ti servirajo pravi banger. Ob vsem skupaj je še najbolj prikupen škrat, ki je nad vsem prav otročje navdušen. Na vsako melodijo začne z užitkom poplesavati, vsakič ko pride do roba česa, s fascinacijo pogleda čezenj in ko dosežeš achievement z navdušenjem poskoči in si zapoje.

Ljubkost našega radovednega protagonista je torej neomajna ter rahlo zadržano in misterozno nemo pokrajno spremeni v živahno, veselo in srčno doživetje. Za razumevanje zgodbe in užitek ob igranju poznavanje prejšnjih delov ni pomembno in Samorost 3 lahko priporočimo vsakomur, ki se znajde z nekaj urami prostega časa in jih želi ležerno a vseeno dobro porabiti ob miselno, zvočno in estetsko dovršeni kozmični pustolovščini.