Yu-gi-oh je zbirateljska igra s kartami, ki je poleg Magic: the gathering in Pokemonov ena od glavnih predstavnikov te zvrsti kartanja. Ko je pred leti prvič dosegla popularnost, je pri mulariji nadomestila reševanje sporov s pestmi, zdaj so raje metali na tla kartice s pošastki in pomehkužili izkušnjo na igrišču. Ponavadi je razvoj zanimanja peljal od Pokemonov za najmlajše, Yu-gi-oh za starejše in Magic za tiste, ki svojega geekovstva nikoli niso prerastli. V maniri opisane sheme je tudi igralna zahtevnost Yu-gi-oh nekje vmes. Medtem ko Magic the gathering poseduje svojo računalniško različico, s katero lahko igramo proti folku na internetu, je Yu-gi-oh s tega vidika zaostal. Obstaja mobilni špil DUEL LINKS, ki pa je le malo več kot pay-to-win šrot. Danes si bomo pogledali Yu-Gi-Oh! Legacy of the Duelist, ki je eden od najboljših prevodov te igre s kartami v igričarsko sfero, ki pa na žalost raje stavi na enoigralsko izkušnjo, kot pa da bi se postavil ob bok svojim večigralskim konkurentom.

Kot nakazuje že ime, je Yu-gi-oh Japonske izdelave in danes franšiza šteje že triindvajset let. Najprej se je začela kot japonski strip, nadaljevala je v anime formi in sčasoma so vzeli njen koncept in ga pretvorili v zbirateljsko igro s kartami. Srž zgodbe je v tem, da folk razrešuje svoje probleme z dvoboji, v katerih se soočijo s pošastmi iz kart. Kar v teh duelih postavijo na kocko ni le nerdovski prestiž, temveč igrajo za preživetje sveta. Kajti, kot se vprašajo v youtube parodiji animeja, kultnem Yu-gi-oh abridged; kaj je resnejšega od otroške igre s kartami? Odgovor je seveda: nič! Anime je preživel že pet iteracij z vsakokrat novimi liki in služi kot podlaga za vedno naraščajoče število kart, ki so jih po vsem svetu prodali že več kot petindvajset milijard.

Yu-Gi-Oh! Legacy of the Duelist ima repertoar, ki se ponaša z večino vseh izdanih kart, premore jih več kot šest tisoč. Igralna mehanika zvesto sledi svoji resnični verziji. Karte so razdeljene na pošasti, uroke in pasti, igralca pa se izmenjujeta v igralnih rundah in poskušata nasprotnikove življenjske točke spraviti na nulo. V enoigralski kampanji špila sledimo zgodbi animeja od prve sezone naprej in odigravamo dvoboje skladno z njo. S tem sledimo tudi samemu razvoju igre, od sprva dokaj neposrednega bojevanja iz prvih izdaj, do skorajda um izkrivljajočih kombinacij današnjega Yu-gi-oh sistema, tako da se sočasno z novimi izdajami nadgrajuje tudi način igranja. Sestavimo si lahko svoj kupček, ali pa uporabimo originalnega iz animeja. Za nekoga, ki je predvsem gledal anime, je to dobršna doza nostalgije.

Pohvalna je umetna inteligenca, ki zasije na poznejših stopnjah, ko kompleksnost igre postane tako visoka, da bi človek pričakoval kakšne napake, vendar se drži in zagotavlja zgleden  izziv. Seveda ni popolna in ob takšni količini kart je to težko zahtevati, umetna inteligenca vendarle ni sposobna dolgoročnejšega taktiziranja. Zato se po preigrani kampanji človeku zahoče tudi večigralstva. Na tem mestu pa špil zapravi potencial, ki si ga je pridobil v enoigralskem modusu. Večigralstvo je namreč primitivno in v primerjavi s kakšnim Hearthstonom nima sistema, ki bi igranje z drugimi nagrajeval in ga sistematično spodbujal. Z drugimi se lahko pomerimo, vendar le v sporadičnih partijah. O tekmovanjih ali rangiranjih ni ne duha ne sluha. Kar je škoda, saj so zgledno prenesli igralni sistem v špil, nažalost pa pozabili na tisti vidik, ki ljudi privabi v dejansko igranje s kartami, namreč človeške nasprotnike.

Zagotovo je Yu-Gi-Oh! Legacy of the Duelist dosedaj najboljša verzija igre Yu-gi-oh v igričarskem okolju. Za ljubitelje kartanja ponudi večino vseh možnih kart, s katerimi se lahko po mili volji zabavajo in ustvarjajo kupčke, ki bi bili sicer nedosegljivi. Za ljubitelje animeja nudi neposredno izkušnjo dvobojev, ki smo jih videli na televiziji. Kdor pa za Yu-gi-oh ni še slišal in želi poskusiti, ga igra uporabniku prijazno postopoma uvede v sistem igranja. Vsekakor pa je špil za dvajset evrov veliko cenejši kot kupovanje paketkov. Mogoče je večigralstvo prav zato tako polomljeno, da ni resne konkurence resničnemu življenju. Vendar, morda pa nekoč le dobimo kaj zglednega tudi na tem področju.