Slovenski premier »J« se je vrnil z izrednega februarskega vrha Evropskega sveta v Bruslju, kjer so obravnavali akutne spremembe navideznih pozicij sonca in ozračja v Evropski uniji, ki se jim je izognila samo Madžarska. Med vožnjo vladnega avtomobila z Brnika proti Ljubljani malo pred četrto uro popoldan je sonce zlagoma že zahajalo. Ugasnjena razsvetljava ob avtocesti zavoljo varčevanja z električno energijo je njegovo zahajanje naredila toliko bolj enigmatično. »J« je skozi sončna očala opazoval žarke, ki so se odbijali od streh drugih avtomobilov. Mrzel in suh zrak, skozi katerega so prodirali, se blago nenavadno lomili in odbijali sončni žarki, je bil neverjetno prozoren, še bolj od čistega vodika. Vendar je bil to vtis sumljive prozornosti ozračja. Bilo je tako prozorno in sumljivo čisto, da je hkrati namigovalo na nekakšno ne-čistost. Ob spogledovanju z mrzlim, suhim in prozornim ozračjem med zahajanjem sonca je »J« na telefonu preverjal sicer v Uniji zgolj najvišjim funkcionarjem dostopne strani ruskih medijev, da bi morda našel kakšne nove informacije o nenavadnih spremembah ozračja po Zemlji. Vzporedno s tem je razmišljal, kako predstaviti v Bruslju sprejeti novi plan Evropskega sveta, ki je poleg že dobro znanega pospešenega zelenega prehoda vključeval še novo parabolo, po kateri naj bi zaradi s strani Rusije umetno povzročene male ledene dobe v Uniji v ozračje izpustili nadpovprečne količine ogljikovega dioksida. Nasploh naj bi se uporabljalo tudi katerekoli druge mehanizme, v kolikor bi z njimi dosegli hitro otoplitev ozračja v Uniji. Še za časa vožnje v avtomobilu ga je poklicala predsednica Evropske komisije »RCP 1.9«, s katero je bil »J« od vseh predsednikov vlad Evropske unije najbolj vključen v vsakdanje konzultacije ...