Zadnji rob?

Ne boste verjeli, našli smo enega, in mislimo da je zadnji. Vsaj to sezono. Kot je rekel veliki pesnik: Nekoč poči in poletje se preneha. No, tudi mi končujemo letošnje robljenje, a poletje se je šele pričelo. Kako pa mislite robarit med poletjem, bi povprašala nadebudna poslušalka. Nič, po vztrajnem lezenju po robu je čas, da spoznamo tudi stranske aktivnosti, ploščadi, plošče, površine. mmmmmmmmm. V sklepnem delu oddajanj na robu se posvečamo takoimenovanim zdrsom z roba, ali zrobitev po domače. Tu je nekaj konceptov.

prvi klasični

Prvi klasični je ne boste verjeli klasičen. Nekje v obljubljeni deželi so šihti in tudi šolani dizajnerji ga imajo. Tam si lahko privoščijo delo 8 x 45 dni na leto. Preostali čas pa lahko zabijejo na letovanju po bližnji Hrvaški, ali kot smo se navadili v globalnem svetu, za isti denar iti v Maroko, Indonezijo, Tibet, London, Jeruzalem ali podobne eksotične skrajnosti. Hotelski ček-in, najmanj 250 litrov prtljage, japonke, rentan avto, krema za sončenje, neskončni jutranji fruštki, nabita plaža in večerja v ribji restavraciji so metode, prek katerega se ta koncept uresničuje. Primarna naloga tega koncepta je, da zaposlenega (v vseh pomenih besede) uspešno prevara, da človek lahko uživa svojo neskončno in osvobojeno svobodo. Pri večini zaposlenih to deluje, ostali se vrnejo klavrni.

druga, real-klasična: staycate

Si pač broke. Z biciklom greš do tacenske Save, si kupiš sixpeck in tako narediš vsakega petnajstega, ko dobiš prekerno mizernino. Lokacije so si različne, a praviloma ne gredo izven meja države. Veliki utemeljitelj koncepta je podgurski slavček N’toko, ki v komadu ‘Staycate’ koncept tudi ubesedi. Se pravi ostati doma, poslušat kolege, ki nonstop potujejo, po našparanem kešu se zgodi še kak primorski festival, Kolpa ali na Bled. Ali pač v ljubljanskem primeru pecanje turistov. Metode so: prebita para; kratke hlače; pol-funkcionalen pecikel; štop; poceni žganje v kombinaciji z notranjostjo vagonov slovenskih železnic; žicanje čikov; spalka; gazenje in peka koruze; štopanje pri Velikem Globokem ali na koncu rudnika; ready-made fešte pri kolegih, katerih starši si lahko privoščijo dopust in so zatorej sami doma; pomanjkanje dilerjev in koncertov; vročina betona in posledično lažje kozlanje nesmotrno popitega alkohola. Najmanj, kar lahko storite zase.

tretja - počen avanturizem

Ne bomo skrivali, pristaši smo slednjega. Koncept narekuje avanturizem, ta pa zahteva trmasto ali noro voljo (nori so več kot pogumni, ker ne jebejo strahu), prilagajanje situaciji, iznajdljivost, povečano percepiranje in preprosti blef. Bistvo je v tem, da za male ali nikakršne pare vlečeš špure izven prestolnice, pri tem nimaš časovnih ali materialnih okvirjev, ki narekujejo ziheraštvo. Na primer: štop na Dunaj ali bognedaj, v Rim ali Berlin (tam najti skvot ali se potikati po ulici in žicat), highway to balkan apalachia alias z starim rog biciklom po istrskih vaseh (nato spanje na opuščenih kozolcih, brez ognja, žicanje kmetov za hrano oz. delo na kmetiji za le-to), ali manjša podjetja petih posameznikov, od katerih vsak prispeva 50 evrov, eden ima pa avto (nato ves keš za hrvaške cestnine, brodarnine in penine, spanje na neoznačenih ali nudističnih plažah, brez ognja, potikanje ali tatinstvo v obalnih mestecih hrvaškega otočja). Pri tem konceptu vzemite s sabo inštrument (za igranje na ulici) če ste muzičarke, kup fanzinov in DIY kompilacij in poročil o domačem dogajanju (če ste unter-gruntar), katere se da zatrejdat za vino in kruh, pa tudi keš. Tudi prvine gledališkega improviziranja, skratka ulični teater in podobno, vse to se dejansko izkaže kot oblika zdravstvenega zavarovanja, ki vam omogoča zdravje in preživetje. V tem konceptu tudi ni omejitev - štopanje špediterjev a.k.a. đabe uvoz v Španijo; skok na tovorno ladjo (po oddani neobdavčeni podkupnini) in dobro jutro Maroko; za športne - peš do Istanbula (kar je nenadjebljiva izkušnja), nenazadnje kolovratenje po francoskem podeželju (do katerega prištopaš, jebiga alpe skenslajo bicikel) in delo na poljih nektarin, breskev, grozdja, sivke. Takšno početje pa zahteva celo žensko ali moža, in trije res hitro postanejo gužva. Tisti, ki vas je pol, in nimate jajčnikov po gusarsko (z enim učem) avanturi naproti, raje glejte fuzbal in se sekirajte za volilne rezultate. Za vse cele in opolno-jajčene ljudi pa : svet čaka!!!

Do naslednjega roba - brez roba, pogumno naprej. In grajnd vi krast, fjučr iz aurz, hvaljen alah in smrt fašizmu.