Izobraževanje športnikov v Sloveniji
Medtem ko študente, in z njimi tudi radijskega, do konca premora ločuje še nekaj dni, so osnovno- in srednješolci že globoko v učnem procesu. V mesecu, ki ga zaznamuje začetek pouka, smo tudi Suspenzor posvetili izobraževanju - izobraževanju športnikov. Temu dolgo časa zapostavljenemu področju se v športu posveča vse več pozornosti. Kako je v Sloveniji, smo v tokratni oddaji preverili z Dejanom Rudolfom, ravnateljem Gimnazije Šiška, ter Rožletom Prezljem, varuhom športnikovih pravic in nekdanjim atletom.
V srednješolskem izobraževanju je Gimnazija Šiška unikatna ustanova. Gimnazija, ki se nahaja na Aljaževi 32, bo naslednje leto obeležila 30 let od začetkov, ko je nekdanjo Srednjo železniško šolo pričela nadomeščati gimnazija, kot jo poznamo danes. Za razliko od preostalih srednjih šol v Sloveniji, ki imajo določene športne oddelke, v Šiški dijaki-športniki predstavljajo večino.
V A-ju so individualni športniki in športnice, v B-ju rokometaši in rokometašice, v C-ju nogometaši, v D-ju so športniki in športnice, ki se ukvarjajo s preostalimi ekipnimi športi, E in F pa sta splošna oddelka, s tem da so E-jevke praviloma nogometašice.
Zidove Gimnazije Šiška krasijo podobe nekdanjih dijakov, ki so uspeli v karierah profesionalnih športnikov, nekateri izmed njih še iz prvih generacij v zgodnjih devetdesetih, ko se je šele vzpostavljala gimnazija. Zadnjih šest let je ravnatelj Dejan Rudolf.
Športni oddelek Gimnazije Šiška je obiskoval tudi nekdanji atlet, skakalec v višino Rožle Prezelj. Danes se Prezelj z izobraževanjem športnikov srečuje kot varuh športnikovih pravic, možnosti uspešnega združevanja športne kariere in šolanja pa je v krajšem pogovoru, ki bo sledil, ocenil na podlagi lastne izkušnje. Intervju smo začel s splošnim vprašanjem, na kakšen način je med še aktivno športno kariero uspešno manevriral med šolskimi in atletskimi obveznostmi.
Dodaj komentar
Komentiraj