Mediji in šport
V minulem tednu so se začela evropska klubska tekmovanja v nogometu, v katerih pa letos ni slovenskih predstavnikov. Vsi štirje domači klubi so z evropskimi nastopi zaključili v kvalifikacijah, tudi državni prvak Olimpija, ki se je naprej poslovila od Lige prvakov, v zadnjem kvalifikacijskem krogu pa še od Lige Evropa. Ljubljanski klub je ob tem zapadel v manjšo rezultatsko krizo, na njegovi klopi pa so se od začetka sezone do danes zvrstili kar štirje trenerji. Vse to je botrovalo nezadovoljstvu dela večine navijačev in tudi kritikam v medijih. Nekatere od teh so vodilne pri Olimpiji očitno močno zmotile, nanje pa so se med drugim odzvali tako, da na eno od tiskovnih konferenc niso povabili predstavnikov športnega dnevnika Ekipa24, njihovemu novinarju pa prepovedali vstop. Takratno dogajanje opisuje Zoran Mijatović, novinar časnika Večer.
Če je Ekipa24 pri Olimpiji nezaželena, pa je druge vabila na evropska gostovanja. Še več, kot se je dalo razbrati na družabnih omrežjih in česar pri zeleno-belih niti niso skrivali, je Olimpija medijem ponudila financiranje poti njihovih poročevalcev na evropska gostovanja na stroške kluba. Predsednik Olimpije Milan Mandarić je gostitev poročevalcev v pogovoru z Mijatovićem za Večer pojasnil z naslednjimi besedami:
"Mediji in novinarji so eni od najpomembnejših spremljevalcev športa. Popolnoma pravilno je, da so z nami, ko se igrajo tekme, ki so pomembne ne le za Olimpijo, pač pa za slovenski nogomet nasploh. Takšne odnose sem z novinarji imel tudi v preteklosti."
Povabilu Olimpije so se med drugimi odzvali na Televiziji Slovenija in poročevalsko ekipo na dve gostovanji, ki jih je pokrila Olimpija. Ker tekem v Belfastu in Helsinkih sicer niso nameravali pokrivati, so tako izkoristili možnost, ki se jim je ponudila, pove Gregor Peternel, urednik športnega programa TV Slovenija.
Tudi pri mariborskem Večeru se niso odrekli ponudbi državnih prvakov. Z Olimpijo je potoval naš sogovornik Mijatović, ki tudi sicer pokriva dogajanje v ljubljanskem klubu. Takšne poti so, kot razloži, neobičajne, ponavadi medijske hiše seveda same krijejo stroške potovanj, obstajajo pa tudi izjeme v medijsko manj zanimivih športih.
Da so tovrstna nespodobna povabila izjema in morda stvar preteklosti, se strinja tudi Peternel. Za Metoda Češka, ki je o prepletenosti novinarjev in športnih akterjev pisal v knijigi “Nogomet v naročju politike”, pa so nesprejemljiva.
Medtem ko si s tem športni akterji zagotavljajo medijski prostor, kar je v primeru Olimpije in TV Slovenija eklatantno, saj je iz Peternelovega odgovora jasno, da bi sicer javna televizija tekmi pokrivala v manjšem obsegu, pa lahko financiranje poti novinarjev s strani klubov poraja tudi čisto načelno vprašanje o medijski neodvisnosti. No, prvi mož Olimpije Mandarić je v pogovoru za Večer seveda kategorično zanikal, da bi si klub s financiranjem poti novinarjev skušal zagotoviti vpliv na njihovo poročanje.
"Ne želim vplivati na poročanje novinarjev. Nikoli me ni motilo, ko so o naših težavah mediji pisali odprto in kritično, če je bilo to argumentirano. Med novinarji, ki potujejo z nami, je kar nekaj takšnih, ki so pogosto kritično razmišljali o Olimpiji. Tudi vi ste pisali kritično. Mene to ne moti, ravno nasprotno, ko ima novinar dobre argumente, jih rad pazljivo preberem. Novinarji mnogo bolje poznate slovenske razmere, čeprav tudi jaz tu nisem od včeraj. Sicer niti po toliko letih nekaterih stvari v Sloveniji ne morem razumeti, a pustimo zdaj to …"
Da se zaradi plačanih poti odnos TV Slovenija do Olimpije ni spremenil, zagotavlja tudi Gregor Peternel. Kot dodaja, njihovi novinarji oziroma konkretno poročevalec Anže Bašelj zaradi tega niso poročali nič manj odgovorno in kredibilno, kot bi sicer.
Če pustimo analizo posameznih prispevkov ob strani, pa je dejstvo, da si je Olimpija, če ne drugega, s to potezo zagotovila več medijskega prostora. S tem je očitno spremenila presojo TV Slovenija, ki se ji omenjeni gostovanji zeleno-belih v konkurenci ostalih športnih dogodkov in ob omejenih finančnih resursih nista zdeli tako pomembni, da bi ju pokrila v tolikšni meri. Metod Češek in Zoran Mijatović pa ob tem opozarjata tudi na pomemben segment kritične distance, za katero obstaja nevarnost, da se s tovrstnim zbliževanjem klubov in novinarjev lahko izgubi.
izjavi
Kot opozarja Mijatović, pa novinarji na sodelovanje med športnimi akterji in medijskimi hišami včasih nimajo vpliva. Zanj se dogovorijo njihovi nadrejeni, novinar pa je nato na službeno pot poslan kot na vsako drugo.
V prvem delu smo govorili o spornosti poteze Nogometnega kluba Olimpija, ki je novinarjem financiral pot na dve evropski gostovanji, zaključili pa z nevarnostjo izgube kritične distance v primeru pretiranega sodelovanja in neformalnih stikov med športnimi akterji in novinarji. Da morajo biti pri tem predstavniki javnosti pazljivi, se strinja tudi Gregor Peternel, urednik športnega programa na TV Slovenija.
Metod Češek, avtor knjige “Nogomet v naročju politike”, v kateri se dotika tudi razmerij med mediji in športnimi akterji, ob tem dodaja, da izguba kritične distance vpliva na novinarjevo selektivnost, mnoge za športnike neprijetne, za javnost pa pomembne zgodbe pa zato ostanejo zamolčane.
V Sloveniji pa smo še ne tako dolgo nazaj imeli tudi primere še globlje prepletenosti športnih akterjev oziroma organizacij in medijev. Še do pred kratkim prvi komentatorski violini javne televizije Ivo Milovanović in Andrej Stare sta svoj čas celo delovala v športu, ob tem ko sta opravljala tudi službo na televiziji. Milovanović je med letoma 1996 in 2006 zasedal mesto člana predsedstva Rokometne zveze Slovenije, Andrej Stare pa je v 90-ih z Olimpijo sodeloval kot zdravnik. Ob tem je brez pomislekov komentiral tekme 1. slovenske nogometne lige, tudi Olimpijine, enako kot je Milovanović brez zadržkov komentiral tekme rokometne Slovenije. Če je še prej svaril pred nevarnostjo pretiranih neformalnih stikov med športniki in novinarji, pa urednik športnega programa na TV Slovenija Peternel v primeru Staretovega delovanja pri Olimpiji vidi zgolj prednosti.
Novinarsko objektivnost velikokrat povsem zastre navijaštvo, ki je posebej očitno v primeru spremljanja reprezentanc. Ko je omenjenega Milovanovića nedavno moderator v eni od pogovornih oddaj nacionalke vprašal, kje je meja med objektivnostjo in navijaštvom, mu je odgovoril z naslednjimi besedami:
Čustvom pa se med komentiranjem reprezentance ne prepušča samo Ivo Milovanović. Lep primer nedostojnega pretiravanja smo videli med lanskim evropskim prvenstvom v košarki, navijaška evforija, začenša z nošnjo dresov med opravljanjem dolžnosti na prvenstvu in infantilnimi vprašanji, pa traja še leto po tem, ko se, razen redkih izjem, novinarji raje kot s perečimi problemi domačega basketa ukvarjajo z nostalgično-patetičnim obujanjem lanskega zlata. Zoran Mijatovič.
Niso pa samo novinarji in medijske hiše tisti, ki si v odnosu do subjektov, ki bi jih morali kritično spremljati, dovolijo več kot na drugih družbenih področjih. Navijaštvo in pristranskost v določeni meri od njih pričakuje tudi javnost, ki na športne novinarje gleda tudi s precej blažjimi kriteriji. Za primerjavo: če bi novinar, ki spremlja politiko, na kongrese neke stranke odšel na njene stroške, oblečen v strankarsko majico in poročal v prvi osebi, bi verjetno takoj izgubil vso kredibilnost. Metod Češek, s katerim zaključujemo tokratni Suspenzor.
***
Pri NK Olimpija so se na naša vprašanja odzvali po zaključku snemanja oddaje. Njihova pojasnila objavljamo v obliki krajšega pogovora s tiskovnim predstavnikom kluba Izidorjem Kordičem, ki ga najdete v prilogi.
Dodaj komentar
Komentiraj