Beremo:

V duhu Olimpijske listine ne gre za vsakdanjo telesno dejavnost, ki jo prakticiramo, kadar gremo na sprehod, tečemo in se ustavimo, če nas je volja, se usedemo na kolo, se ustavimo na pijači, se odpeljemo v drugo smer. Kadar Listina omenja izraz šport, gre izključno za tekmovanje, za kodificirano, institucionalizirano dejavnost, ki je z rekordi, nastopi, vsakodnevnimi treningi in specializirano medicino razvila lastno logiko. Nekoristoljubno, nepridobitno, igrivo in svobodno telesno dejavnost hoče Olimpijska listina spremeniti v telesno dejavnost, ki jo je ˝mogoče doseči le z medsebojnim razumevanjem v duhu prijateljstva, solidarnosti in fair playa˝. Tukaj je na delu kar najmogočnejša in kar najbolj kvarna ideologija. To, kar je navedeno v Listini, je zgolj hrbtna stran stvarnih kulis, obrnjeni pomen besed, dejanska ideologija v preobrnjeni realnosti. Že res, da lahko vzdržujemo ali ohranjamo nekaj razumevanja, prijateljstva, solidarnosti in celo fair playa med telesnimi dejavnostmi, ki jih počnemo skupinsko na, denimo, sprehodu brez meritev časa, na srečanjih, ki niso finančno motivirana in v katerih sodelujejo mešane ekipe (moški in ženske, mladi in starejši posamezniki); nasprotno pa se, kadar je v središču tekmovanje, sproži najhujše vedenje in najhujše ravnanje: napadalnost, nasilje, korupcija, goljufanje, šovinizem, nacionalizem in tako naprej. Z drugimi besedami, brž ko je ˝šport˝ vključen v kako organizacijo, upravljanje in vdenje, ki jih nadzirajo ˝neodvisne športne organizacije˝, kot je pojasnjeno v Olimpijski listini, se moramo bati najhujšega; in pri športu je nevarnost stvarna. (Perelman, 2022, str.: 41, 42)

Šport je popolnoma zasedel vsakdanje življenje in ga strukturira iz temeljev, kot ga je nekoč delo, vendar z lastno organizacijo in  svoji specifični obliki. Vsakdanje življenje, ki so ga nekoč razumeli skozi optiko tradicionalnega dela z negativno konotacijo (nadloga, garanje, tlaka), se po novem navezuje na šport, katerega odlike so v nasprotju z lastnostmi dela pozitivne (zdravje, lepota, družbeni vzpon …). Z drugimi besedami, šport se je vrinil v vsakdanje življenje in se v njem dokončno ustalil, danes je vsakdanjemu življenju celo podoben. Vanj se je sicer vrinil kot njegova nova religiozna, ultimativna vrednost, ki je vero v klasično delo odvrgla na smetišče zgodovine. Vsakdan, torej spoj časa in prostora vsakdanjosti, ni samo preplavljen s športnimi prireditvami in njihovimi lokalnimi, nacionalnimi in internacionalnimi manifestacijami, temveč mu te prireditve - svetovni šport, ki j po novem planetarna religija in nadomestek tradicionalnega dela - narekujejo ritem. Sodobna moč športa se je, v smeri od internacionalnega k lokalnemu (in obrnjeno), trajno vzpostavila z neskončnim pomnogoterjenjem športa in njegove brezmejno obnavljajoče se podobe. (Perelman, 2022, str.: 145)

Iz: Perelman, M. (2022). Barbarski šport: kritika globalne kuge (S. Jerele, Trans.). Založba /*cf.

Derbi della musica:

ഇന്ന് നമ്മൾ ജയിക്കണം | FINAL |Kerala blasters theme song |T P Das | Nithin p k | Antnoy | Essaar

Chennaiyin FC Fan Anthem - Supermachans(ChennaiyinFC Fans Official)

BENGALURU FC official theme song

Olimpijske igre v Sarajevu 1984 s Petrom Mikšo