Globalno gibanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije (BDS) proti Izraelu se je povezalo z etično nakupovalno platformo Boycat. Ta omogoča hiter pregled izdelkov oziroma njihovih proizvajalcev, če se nahajajo na BDS-jevem seznamu za bojkotiranje zaradi sodelovanja ali podpore Izraelu, ki izvaja genocid nad Palestinci.

Boycat je na voljo v obliki aplikacije za pametne telefone in kot vtičnik za brskalnik, ki pomaga pri spletnem nakupovanju.

Boycat je v sredi novembra postal partner gibanja BDS, kar je okrajšava za bojkot, dezinvesticije in sankcije. Gibanje se zavzema za ekonomski, kulturni, raziskovalni in politični pritisk na Izrael, da bi nehal okupirati palestinska ozemlja in druge kršive mednarodnega prava in človekovih pravic, ki so v zadnjem letu eskalirale do genocida.

Na tej točki bi rad opozoril na tri črne pege slovenske politike in Univerze v Ljubljani, o katerih smo poročali tudi na Radiu Študent. Nedavno so na slovensko nakupovanje izraelskega orožja opozorile nevladne organizacije. Druga stvar je logistična podpora transportu izraelskega orožja - v Luki Koper je pristala ladja, ki je tovorila eksploziv, namenjen izvajanju genocida v Gazi, nenazadnje pa je tu še sodelovanje Fakultete za strojništvo z izraelskim inštitutom Technion, ki sodeluje z izraelskimi vojaškimi podjetji. Kot posamezniki imamo na tovrstne politične odločitve žal omejen vpliv, lahko pa svojo voljo uveljavljamo kot potrošniki z nekupovanjem izdelkov, ki so bodisi proizvedeni v Izraelu bodisi kako drugače podpirajo Izrael. Etično potrošništvo načeloma ne more nadomestiti sistemskih rešitev, kot bi bile prepotrebne sankcije proti Izraelu, vendar je imelo BDS gibanje dovolj vpliva, da so ga v nekaterih zveznih državah v ZDA celo prepovedali.

Skratka, aplikacija Boycat močno olajša bojkotiranje vseh izdelkov, ki so na BDS seznamu. Omogoča skeniranje črtnih kod na izdelkih, nato pa vam pove, če je izdelek oziroma njegov proizvajalec slučajno na seznamu gibanja BDS zaradi sodelovanja z Izraelom. V aplikaciji lahko tudi enostavno pridete do informacij o podjetjih, ki so vpletena v izraelske zločine, omogoča pa tudi lokalno organizacijo aktivistov. Boycat ima tristopenjski sistem za bojkot izdelkov glede na to, kako močno so vpleteni v zločine Izraela. Prav tako aplikacija sproti obvešča o novih kampanjah za bojkotiranje.

Boycat ni edina tovrstna aplikacija trenutno na voljo v marketih za mobilne aplikacije, podobna je denimo tudi NoThanks.

Preden gremo na intervju, še en kratek pregled tehnoloških podjetij, ki so se znašla na neslavnem BDS seznamu. Najbolj je izpostavljeno podjetje Hewlett Packard, krajše HP. Korporacija zagotavlja storitve in tehnologijo za izraelsko vojsko in tehnologijo. Zagotavlja Itanium strežnike za sistem Aviv za popis prebivalstva, v okviru katerega poteka rasna segregacija. HP je tudi direktno vpleten v ilegalne naselbine na zasedenih ozemljih, saj vzdržuje tako imenovano podatkovno bazo Yesha, v kateri so shranjeni podatki o izraelskih državljanih, ki živijo v ilegalnih naselbinah na zasedenih palestinskih ozemljih.

Še eno takšno podjetje je nemški tehnološki gigant Siemens, ki je pridobil posle za grajenje podmorskih kablov. Ti bi povezali izralesko električno omrežje z evropskim. Na tak način bi do evropske elektrike prišle tudi ilegalne izraelske naselbine na ukradeni palestinski zemlji.

Dalje velika ameriška socialna podjetja zaposljujejo predstavnike izraelske politike, ki sodelujejo pri oblikovanju uredniške politike. Globlje se v to ne bi spuščal razen to, da vas lahko spet napotim k branju knjige Anthonyja Loewensteina The Palestine Laboratory.

Na BDS seznamu sta se znašla tudi tehnološka giganta Google in Amazon, torej G in A iz zloglasne skupine GAFAM. Aprila 2021 je Izraelska vlada sporočila, da sta omenjeni podjetji izbrani na razpisu za projekt Nimbus. Gre za 1,2 milijarde dolarjev vreden projekt zagotavljanja oblačne storitve, strojnega učenja in umetne inteligence. Vsi podatki v okviru projekta gostujejo v podatkovnih centrih v Izraelu in tam tudi ostanejo.

Kmalu po razkritju projekta so se pojavile kritike, da projekt omogoča represijo nad Palestinci in pregon Palsetincev z njihovih ozemelj. Google sicer trdi, da za Izrael veljajo splošni pogoji uporabe njihovih oblačnih storitev, ki prepovedujejo uporabo njihovih storitev za namene, ki bi kršili človekove pravice ali lahko privedejo do smrti ali resnih poškodb posameznikov in/ali skupin. Vendar uradno sporočilo, ki ga je objavilo izraelsko finančno ministrstvo, ob sklenitvi pogodbe navaja, da so pogoji uporabe za izraelsko vlado "prilagojeni". Nadalje so pri Googlu trdili, da je pogodba zasnovana za njihove javne oblačne storitve, in ne za vojaško uporabo z zaupnimi podatki. To na laž postavljajo izraleski interni dokumenti o projektu Nimbus, v katerih piše, da pogodbena stranka ne sme postavljati nobenih omejitev pri zagotavljanju storitev.

Oktobra 2021 se je začela tudi kampanja No Tech For Apartheid, ki se je začela z anonimnim pismom zaposlenih pri Amazonu in Googlu, v katerem avtorji obsojajo sodelovanje z izralesko vlado. V pismu zaposleni sporočajo, da nad projektom Nimbus ni učinkovitega nadzora, zato bi lahko bil uporabljen tudi pri represiji in nasilju nad Palestinci.

Projekt je naletel tudi na odkrite proteste med zaposlenimi na Googlu. Avgusta 2022 je dala odpoved Ariel Koren, ki je bila do takrat vodja marketinga za Googlove izobraževalne storitve in je nasprotovala projektu Nimbus. Google jo je želel zaradi nasprotovanja projektu prestaviti na delovno mesto v Sao Paolu, s čimer se ni strinjala. V odstopni izjavi, ki je bila namenjena njenim sodelavcem, je zapisala, da Google sistematično utišuje palestinske, judovske, arabske in muslimanske glasove, ki izražajo zaskrbljenost nad Googlovim sodelovanjem pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.

Spomladi letos so zaposleni tudi zasedli Googlove pisarne v New Yorku, za kar je bilo 50 delavcev odpuščenih, še pred tem pa so po spletu zaokrožili viralni posnetki prekinitve govora Bareka Rageva, direktorja izraelske podružnice Googla.