Digitalni kolonializem
V uvodu samo na kratko - kaj je digitalni ali podatkovni kolonializem. Na RŠu smo pripravili že nekaj prispevkov o industriji velikih podatkov, platformnemu kapitalizmu in digitalni ekonomiji. Prispevke najdete na desni. Večina teh informacijskih podjetij prihaja iz ZDA, medtem ko masovno zbirajo podatke po celem svetu. Analiza teh podatkov jim nato prinese konkurenčno prednost pred lokalnimi podjetji. Te storitve zelo dostopne in učinkovite, ampak pomanjkanje mednarodnih regulacij o pretoku podatkov ustvari neenakovredno razmerje moči med lokalno, manj razvito ekonomijo in velikimi multinacionalkami.
Ker pa se je Radio Študent trenutno v poletni programski shemi, in ni več jutranjega programa, v katerem bi lahko ob četrtkih poslušali tehno novice, sva pred intervjujem pripravila še novičarski blok.
I.
Zvezna komisija za trgovanje Združenih držav Amerike (FTC) in socialno omrežje Facebook sta se dogovorila za poravnavo v višini 5 miljard dolarjev. Poravnava se tiče preiskave kršitev zasebnosti po izbruhu afere Cambridge Analytica. Ta je razkrila, da je Facebook omogočil dostop do osebnih podatkov okrog 87 milijonov njihovih uporabnikov. 5 miljard dolarjav znaša ravno eno tretjino prihodkov, ki jih je Facebook ustvaril v zadnjem četrtletju.
Odličitev za poravnavo je bila na Komisiji za trgovanje precej tesna. 3 republikanski komisarji so glasovali za, 2 demokratska pa proti. Po poročanju časnika The Wall Street Journal naj bi se demokrati zavzemali za strožji nadzor nad socialnim omrežjem. Kdaj bo poravnava dokončana še ni znano, saj bo najbrž vključevala tudi pogoje, kako bo moral Facebook v prihodnje skrbeti za osebne podatke svojih uporabnikov.
Konec junija je Facebook zaradi istega vzroka oglobil tudi italjanski informacijski pooblaščenec. To je že druga globa, ki jo je Facebooku izrekel italjanski urad informacijskega pooblaščenca, znaša pa miljon evrov. Informacijski pooblaščenec je zabeležil 57 prenosov aplikacije Thisisyourdigitallife, ki naj bi nato podjetju Cambridge Analytica prinesla osebne podatke vsaj 200.000 italijanskih državljanov.
Glede na višino Facebookovih prihodkov višina ameriške poravnave ni zelo visoka, italjanska kazen pa je kaplja v morje. Italjanska kazen bi zagotovo bila višja, če ne bi afera izbruhnila preden je bila sprejeta splošna uredba o varstvu podatkov. O uredbi sva pripravila tudi dva tehnoklistirja, ki jih bova pripela k prispevku oddaje na spletu, novica pa se tiče tudi teme današnje oddaje, ki jo bomo obdelali po novičarskema bloku. Sicer ne bomo govorili o varstvu osebnih podatkov, temveč bolj o anonimiziranih podatkih, ki veliko povedo o delovanju posameznih skupnosti. Cambridge Analytica je na primer iz velike količine zbranih podatkov pripravila politične profile in glede na njih pripravljala tarčne politične kampanje pri referendumu o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije in pri ameriških predsedniških volitvah leta 2016. Takšni in drugi ekonomsko pomembni podatki nemalokrat potujejo v razvite države, podjetjem, ki jih zbirajo pa prinašajo prednost v konkurenčnem boju z lokalnimi podjetji. Regulacija se podatkovnih tokov trenutno uspešno izogiba.
II.
Pomanjkanje regulacije pa v Franciji ne bo več problem pri obdavčitvi informacijskih multinacionalk, ki svoje dobičke raje prijavljajo v državah z nižjimi davčnimi stopnjami. Potem ko so na ravni Evropske unije pogajanja o takoimenovanem internetnem davku propadla, je Francija sprejela svoj lastno verzijo davka. Podjetja, ki na mednarodnem nivoju ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, od katerih je vsaj 25 milijonov ustvarjenih v Franciji bodo po novem plačevala 3% davek na te dohodke.
Francija se je za ta sprejetje tega davka odločila, saj informacijska podjetja v državah, v katerih niso fizično prisotna plačajo zelo malo ali skoraj nič davkov. Medtem ko običajna podjetja še vedno plačujejo 23 odstotni davek na dobiček, takšna podjetja plačajo zgolj okrog 8 odstotkov davkov na svoje dobičke. Kljub temu, da informacijska podjetja mnogokrat predstavljajo paradne konje gospodarstva, pa Francija ocenjuje, da bo z novim davkom v svoj proračun pridobila okrog 500 milijonov evrov letno, kar ni bog ve kako velika številka.
Združene države Amerike so se na davek odzvale z ogorčenjem in uvedle preiskavo ali gre v tem primeru za nepoštene in diskriminatorne trgovske prakse Francije proti Ameriki, saj večina na novo obdavčenih podjetij prihaja ravno iz ZDA, vendar ne vsa. Internetni davek bodo morala plačevati tudi kitajska, nemška, španska in britanska podjetja. Edino francosko podjetje, ki si je prislužilo nove obdavčitve pa je Criteo, ki se ukvarja s spletnim oglaševanjem.
Francija je trenutno edina država s takšnim davkom, vendar podobne možnosti preučujejo tudi Velika Britanija, Španija in Avstrija. Francija je že napovedala, da bo davek umaknila, če pride do širšega mednarodnega dogovora, a nedavna pogajanja o tem davku na ravni EU so propadla zaradi nasprotovanja držav, ki jim trenutni sistem obdavčitve informacijskih podjetij prinaša ugodnosti. Proti takšnemu davku so glasovale Irska, Češka in Švedska.
III.
Internet Corporation for Assigned names and numbers, krajše ICANN, oziroma organizacija, ki bdi nad domenskim sistemom, je iz nove pogodbe za Register v javnem interesu, ki zajema .org domene (recimo tovarna.org), izpustila omejitev cene domene. Slednja je do sedaj znašala 8.25 dolarja.
Odločitev je zelo presenetljiva, saj se je v komentarju predloga za omejitev zavzelo več kot 3200 članov organizacije, proti pa jih je bilo zgolj 6. Med temi šestimi je največji igralec Verisign, podjetje, ki komercialno trži .com domene. Kljub temu, da Register v javnem interesu trdi, da ne namerava dvigniti cen za .org domene, pa bi lahko praksa kot primer služila Verisignu. Leta 2024 se namreč izteče njegova pogodba za .com domene, ki imajo trenutno omejene cene na 7.85 dolarja.
Omenimo še, da so .org domene starejše kot ICANN sam.
IV.
Urad informacijskega pooblaščenca v nemški zvezni državi Hessen je odločil, da uporaba oblačnih storitev Office 365 ni primerna za uporabo v šolah, kadar se v storitvi shranjujejo podatki o učencih. Šole učencem ne morejo dati zagotovila, da bodo njihovi osebni podatki ostali v Nemčiji, saj je Microsoft zaprl svoje podatkovne centre v Nemčiji.
Do podobnih ugotovitev, da oblačne storitve niso skladne s Splošno uredbo o varstvu podatkov, ter da predstavljajo varnostno tveganje, so sicer prišli že informacijski pooblaščenci iz Švedske in Nizozemske. (Alternative velikim svetovnim oblačnim ponudnikom so lahko selfhostane oblačne storitve.)
Digitalni Kolonializem
Iz novičk prehajamo h glavnemu vsebinskemu obroku nocojšnje oddaje - digitalnemu kolonializmu. Kot smo povedali že v uvodu gre za neenakomerno razmerje moči na področju digitalne ekonomije oziroma industrije velikih podatkov. Parminder kot odgovor na to nesorazmerje ponuja lokalizacijo podatkov in razloži, kaj pomeni lokalizacija podatkov.
Obstoječe globalne regulacije do neke mere urejajo pretok osebnih podatkov, ki jih je mogoče uprabljati v targetiranju posameznikov, medtem ko agregirani podatki skupnosti nosijo glavnino ekonomske vrednosti. Razklenitev individualnih osebnih podatkov in agregiranih skupnostnih podatkov poglobi Parminder.
Bolj konkretno o tem, kakšno moč daje lastništvo zbranih podatkov monopolističnemu podjetju na primeru Uberja v Novem Delhu razloži Parminder.
Glavni Uberjev asset niso provizije, ki jih pobere voznikom, temveč podatki o transportnih navadah ljudi. Moč podatkov se morda kaže tudi v škandalu, ki ga je sprožil Uber, in sicer da so voznikom predlagali poti, da so se izognili policijski kontroli. Skratka, preko podatkov njihovih voznikov so zbrali podatke o lokaciji policijskih kontrol. To prakso naj bi sicer Uber opustil.
Če se vrnemo nazaj k naši temi se hitro pojavi vprašanje, kako regulirati to področje. Parminder pravi, da je treba najprej teoretično koncipirati ekonomske pravice do uporabe zbranega velikega podatkovja.
V medijih je veliko govora o podatkih kot osrednjemu sredstvu digitalne ekonomije, na področju globalne politike pa ta kontekst umanjka.
when it comes to discussions in developing countries like India, the term ‘data localisation’ gets invariably presented as imbued with inherent moral, political and economic evil — a profanity that only state surveillance-minded and economic protectionist people can utter. At the numerous non-governmental meetings currently being held in Delhi and other places on data-related legal issues, any mention of data localisation, other than in the most critical terms, immediately attracts strong morally disapproving glances.
Ob pomanjkanju regulacij je težko odgovoriti na vprašanje, kakšna je dejanska vrednost zbranih podatkov. Parminder je mnenja, da je treba najprej politično debato zasukati v smer, da se o tem začne razpravljati, nato pa skozi politični proces določiti, kdo bo imel dostop do česa. Tukaj govorimo o akterjih kot so ponudnik določene digitalne platforme, lokalne oblasti in lokalne skupnosti.
Premiki na zakonskem področju se kažejo tudi v Indiji. Tam sta v pripravi oziroma razpravi dva zakona s področja digitalne ekonomije. Eden govori o varstvu osebnih podatkov, drugi pa o podatkih o spletnih nakupih. Predvsem je zanimiv slednji, saj določa da se morajo kopije podatkov fizično nahajati tudi v Indiji.
V Sloveniji se pripravlja ZVOP-2, nova zakonodaja za varovanje osebnih podatkov, ki bo slovensko zakonodajo uskladila z GDPR-jem, sicer pa zakonodaje, ki bi urejala odtok agregiranih podatkov ni, s strani prava v tem kontekstu niti niso naslovljeni.
EU na področju velikega podatkovja in pripadajočega razvoja umetne inteligence caplja daleč za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, več pove Parminder.
V tehno klistirju sva že več epizod namenila alternativam, federiranim in decentraliziranim omrežjem. Na tem mestu morava naredit še eno reklamo za toot.si, slovensko instanco mastodona, federirane mikroblogerske platforme. Pridite gor, ustvarite si račun in začnite trobit. Tovrstna omrežja sicer delujejo vredu v bolj robnih skupinah, ampak za bistvene spremembe vsakdanjikov potrebujemo rešitve na političnem, regulativnem, nivoju.
Fundacija NLnet je podaljšala razpisne roke za prijavo manjših projektov na področju iskanja ter tehnologij zasebnosti.
Pogovori o pravicah nad lastništvom podatkov potekajo tudi v združenih narodih. Za zdaj so sicer še v povojih, Parminder pa vidi potencial v večjih južnih državah, kot so Indija, Južna Amerika in Indonezija, ki bi lahko s političnimi spremembami prinesla koristi tudi za različne marginalizirane skupine.
*art by Alex Grey
Dodaj komentar
Komentiraj