V prejšnji oddaji smo se alternativ domenskemu sistemu, za katerim stoji po novem nevladna organizacija ICANN, dotaknili zgolj ob koncu oddaje. V tokratni oddaji pa si bomo umazali roke in nekatere tudi preizkusili. Še pred tem bomo pogledali o razlogih, zakaj take alternative potrebujemo. Razglabljala bova o zasebnosti in cenzuri na medmrežju.

Oprte bodo tudi telefonske linije. Vsakemu klicatelju bomo podarili tudi delček namecoina, s katerim bo lahko rezerviral svojo domeno. To zdaj velja za naslednjo oddajo.

Prste v nizki štart na tipkovnico, radio pa na 89,3 v ponedeljek 20. februarja 2017 ob 23:00.

 - opennic

 - zeronet

 - namecoin

 - gnunet

 - torproject.org

Jingjing in Chacha - maskoti kitajske spletne policije; Po oceni novinarjev brez meja, naj bi bilo na Kitajskem leta 2013 okrog 2 miljona policajev, ki patruljirajo po spletu.

En povzetek. Alternative domenskemu sistemu, ki sva jih našla, predvsem naslavljajo dva problema, ki ju ta domenski sistem ima. Prvi je nadzor (in cenzura), drugi pa centraliziranost. Nekako sta oba problema drugi strani istega kovanca, saj centraliziranost olajšuje nadzor in cenzuro.

Kot lepo izpostavi Michael Froomkin v izjavi, imajo alternative problem v tem, da ne dosežejo kritične mase. Njihovi razvijalci, ki jih najpogosteje razvijajo dobrovoljno in prostovoljno, jih razvijajo do mere, ko jih lahko uporabljajo oni in v boljših primerih njihovi prijatelji, ki so še vedno dobro tehnično podkovani. Zato je pri uporabi teh alternativ vedno problem pri tem, da bi jih uporabljali laiki. Največkrat zmanjka sredstev za to, da se prilagodi uporabniški vmesnik, da se programje porta ne vse mogoče verzije vseh mogočih verzij operacijskih sistemov itd. To je seveda še dodatna voda na mlin ICANNovem domenskemu sistemu.

Ampak kljub temu, stvari niso tako zelo zakomplicirane. Obstajajo iskalniki po spletu, recimo duckduckgo, wikipedia in razni forumi in chati (irc), kjer lahko najdeš navodila, kako uporabljat alternativna orodja.