V Švici je v veljavnost je stopil nov zakon po principu javni denar – javna koda, ki zahteva izdajo programske opreme uporabljene v vseh vladnih organih pod odprtokodno licenco, razen kadar to krši pravice tretjih oseb ali predstavlja varnostno grožnjo. Tako bo švica manj odvisna od tehnoloških korporacij in odprla možnost sodelovanja z drugimi državami, ki podobno postopajo.

Na drugi strani spektra licenciranja programske opreme pa se je 19. julija se zaradi napake podjetja Crowdstrike, podjetja iz Texasa v združenih državah amerike, ki se ukvarja z varnostjo na internetu, v posodobitve operacijskega sistema microsoft windows prikradla napaka, ki je brez ročnega ponovnega zagona naprave ni mogoče odpraviti. Posledično se je po svetu sesulo več kot 8.5 milijona računalnikov, vsakega izmed njih pa je bilo treba bolj ali manj ročno ponovno zagnati. Incident velja za največji računalniški izpad storitev v zgodovini ki naj bi povzročil več kot 10 milijard dolarjev škode.

Skvarjeni računalniki so posebej ranljivi, kar so posledični različne kriminalne združbe izkoristile za phishing napade; pod pretvezo zaposlitve na crowdstrike so različni akterji poskušali pridobiti dostop do sistemov in se tako dokopati do zaupnih podatkov, nameščanju zadnjih vrat za oddaljen dostop itd.

Izpad je šolski primer slabega odločanja in pomanjkljivosti centraliziranega upravljanja, kjer ena sama točka okvare vpliva na milijone različnih sistemov. Incident sam po sebi opozarja na nujnost po razvoju in podpori heterogenih informacijskih ekosistemov podhranjenih projektov, kot jih bo vsaj do konca tega leta še podpiral sklad NLNet in katerim podporo bi morali povečati, ne pa obratno, predstavljajo namreč minimalni pogoj za digitalno suveronost.