Tole je prva oddaja v seriji dveh oddaj o GitHub kopilotu in pljuskih, ki jih je povzročil med prosto-in-odprto-kodno-programsko-opremskimi skupnostmi. V prvi oddaji se bomo predvsem osredotočili na kopilota, umetno inteligentni algoritem, ki programerjem nudi pomoč pri pisanju kode, programiranju. Deluje na tehnologiji strojnega učenja, podobno kot popularni algoritmi, ki tekst pretvarjajo v slike, kakršna sta Stable diffusion in DALLe.

Podobnih algoritmov je v zadnjem času sicer vzklilo malo morje in po bolj ali manj površnem pregledu bi ocenil, da gre za s StackOverflow-om okrepčan razvoj na steroidih. Stack overflow je popularna spletna stran, kamor programerji objavijo svoje vprašanje glede programerskega problema in upa, da mu bo bolj izkušen uporabnik odgovoril z rešitvijo problema. Vprašanja in odgovori ostanejo dostopni na spletu in manj izkušeni programerji pogosto kopirajo in lepijo drobce kode v svoje programje. Ni potrebno poudarjati, da gre za primer slabe prakse.

Ne glede na najino mnenje o GitHubovemu kopilotu pa je prosto in odprto kodnih krogih precej završalo, ko je na splet prišel posnetek, kako kopilot dobesedno prepiše kos kode (funkcija inverse square root), zaščiten z Gnu General Public Licenco, operaterju oziroma programerju pa predlaga uporabo druge, ne-copyleft licence, in s tem uporabnika storitve kopilot napeljuje v kršitev licence. Čisto na kratko - licenca Gnu General Public License oziroma GPL uporabniku programske opreme nudi 4 pravice, do uporabe na kakršen koli način, do vpogleda v izvorno kodo, do deljenja izvorne kode s komerkoli in pravico do izpopolnjevanja in prilagajanja izvorne kode. Edini pogoj pri uporabi programske opreme in izvorne kode zaščitene s to licenco pa je, da so derivati, ki iz nje nastanejo, tudi zavarovani s to licenco.  

Za dodatno ozadje najprej osvežimo spomin, kaj je GitHub. Gre za najpopularnejšo spletno platform za gostovanje odložišč kode. Tovrstnim storitvam se v IT reče tudi forge ali kovačnica, saj nudi virtualen prostor za razvijalska orodja, kakršno je git. Tega je leta 1998 začel razvijati Linus Torvalds, avtor jedra operacijskega sistema GNU/Linux. Uporablja se za verzioniranje in sodelovanje pri pisanju izvorne kode programske opreme. Tovrstna programska oprema je edo izmed temeljnih orodij, na katerih sloni moderen razvoj programske opreme. Zgodba nastanka gita je že sama po sebi precej zanimiva in jo bomo prihranili za naslednjo oddajo.

Gizmo je v prejšnjih oddajah GitHub poimenoval socialno omrežje za programsko kodo, svojo popularnost pa je platforma zgradila predvsem na praksi, da je svojo storitev ponujala brezplačno za odprtokodne javne projekte. Stroške svojega delovanja GitHub pokriva s plačljivimi storitvami za gostovanje zasebnih projektov. In kljub temu da platforma GitHub sama ni odprto-kodna, je od njenega nastanka leta 2007 do danes na njej našlo svoje domovanje ogromno število projektov in programerjev - v začetku leta 2022 se je ta številka gibala okrog 83 miljonov uporabnikov z več kot 28 miljoni javnih odložišč izvorne kode.

Da bodo stvari zavile proti jugu, pa se je začelo nakazovati konec leta 2018. Takrat je namreč prevzem GitHuba napovedala softwareska multinacionalka Microsoft, ki je v tistem času tudi spremenila svoj odnos do Linuxa in Odprte kode (ne pa tudi proste programske opreme). Če je v svojem času nekdanji tehnični direktor majhne mehkobe, danes pa lastnik NBA franšize LA Clippers, Steve Balmer, Linux primerjal z rakavim obolenjem, direktor Bill Gates pa vlekel vzporednice med Linuxom in socializmom v nekakšni negativni konotaciji, kar sicer v ekipi tehnoklistirja vidimo kot kompliment, je z nastopom Satye Nadelle (nastopi 2014, 2016 spremeni linijo) Microsoft začel "imeti rad" Linux in odprto kodo.

Skratka Microsoft je odštel 7 in pol miljarde zelencev in prevzel GitHub, največje odložišče odprte kode in gostujočim projektom se niso vidno spremenili pogoji uporabe. Kljub temu je prevzem sprožil mali exodus selitve projektov na druge podobne platforme, največ se jih je selilo na bitbucket in gitlab. Če me spomin ne vara, je samo v prvem dnevu po prevzemu z GitHuba na vedro bitov migriralo 50 tisoč uporabnikov. Zajeten del Microsoftu ni zaupalo zaradi kontroverznih praks embrace, extend, extinguish, kakršna je bila Microsoftova strategija pri spopadanju z prostimi in odprto-kodnimi alternativami svoji programski opremi.  Po naše sprejmi, razširi in pokoplji (se pravi, da v prosto programje ali standarde razširijo z lastniškimi razširitvami in na koncu močno oslabijo konkurenčni projekt). Bill Gates je bil tudi eden izmed glasnejših zagovornikov uveljavitve avtorskega prava pri razvoju programske opreme, in prosto programske licence so bile džudo poteza, ki so s pomočjo avtorskega prava zagotovile, da koda ostane dostopna, uporabnik pa ohrani nadzor nad uporabo programske opreme.

Microsft je naredil korak dlje in operacijski sistem Linux celo vključil v svoje Windowse, z lastništvom GitHuba pa je postal najpomembnejši/največji gostitelj proste programske opreme. Ugibanja, da bi Microsoft utegnil novo pridobljeni dostop do prostranstev (odprte) kode uporabiti za učenje umetne inteligence, so se pojavila že ob prevzemu GitHuba. Tako ob napovedi kopilota junija lani ni bil nihče preveč presenečen. V odprto-kodni skupnosti pa smo začeli vihati nosove, ko smo izvedeli, da se je kopilot učil programiranja oziroma morda bolje rečeno prepoznavanja vzorcev kode samo in zgolj od prosto programskih in odprto kodnih projektov. Sodu pa je dokončno izbilo dno, ko je GitHub začel ponujati kopilota kot plačljivo storitev junija letos in tako rekoč začel ustvarjati promet na račun proste programske opreme in odprte kode.

Organizacija Software Freedom Conservancy je zaradi tega in drugih razlogov začela kampanjo Opustimo GitHub, o kateri bo tudi tekla beseda v današnji oddaji. Sprožil se je drugi val odhoda s platforme GitHub in pomembna nova destinacija je Codeberg, kovačija izvorne kode (software forge), ki temelji na gitei. In ko že govorimo o množničnih migracijah, kratka offtopic opomba, da se podoben množičen odhod dogaja tudi z mikroblogerske platforme twitter zaradi prevzema s strani ameriškega oligarha Elona Muska. Federirana alternativna mikroblogerska platforma mastodon je v zadnjem tednu tako zabeležila 160k novih uporabnikov.

Nazaj k prvotni temi - strojno naučenih algoritmih za pomoč pri razvoju programske opreme. Ne le, da se je kopilot torej učil od odprtokodne in prostodostopne kode, zanj pa je treba plačati, temveč se pojavljajo tudi vprašanja o lastništvu nad kodo, ki jo izpljune kopilot (oziroma kak drug strojno naučen algoritem za pomoč pri programiranju), ko mu operater opiše kodo, ki bi jo rad imel. Microsoftovo stališče je, da gre za derivat učenja na primerih kode, ki so javno dostopni, a je polje uporabe mase podatkov za treniranje strojno učljivih algoritmov trenutno pravno še nedefinirano. Če se pravno določi, da so podatki, na katerih se je algoritem učil, tudi del algoritma, bo nastal zelo velik kaos. Če pa se izkaže, da je Microsoft prek kopilota kršil avtorsko pravo, je s tem naredil celoten krog. Od velikega zagovornika vpeljave avtorskega prava v razvoj programske opreme in vztrajnega preganjanja piratiziranja je Microsoft prišel do kršitelja ali v najboljšem primeru zvijačnega zaobhodnika načel in pravil, ki jih je sam pomagal uveljaviti, ko so mu koristila.

Legalnost delovanja Copilota je vprašljiva, Matthew Butterick skupaj s pravno družbo Joseph Saveri na spletni strani githubcopilotinvestigation poziva podjetja in organizacije, deležne v polju proste programske opreme, k potencialni skupinski tožbi proti Microsoftu.

Z nami bodo tokrat kar trije gosti; to so Drew DeVault, razvijalec in ustanovitelj razvojne platforme SourceHut, o kateri je bilo govora v tehno klistirju, ki smo ga ponovljenega predvajali pred 4 tedni, Otto Richter, študent računalništva iz Berlina in član razvojne platforme Codeberg ter Daniel Pono Takamori iz ameriške organizacije Software Freedom Conservancy, iniciatorju kampanje Opustimo GitHub. SourceHut in Codeberg sta prosti alternativi GitHubu.