OmniPust GDPR pri miru
Pred enim letom je znova izvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala skupek svežnjev deregulativnih zakonodajnih sprememb na različnih področjih, kot so (med drugim) digitalne pravice, raba pesticidov in onesnaževanje okolja. Do zdaj je napovedanih deset omnibus paketov, ki naj bi bili namenjeni lajšanju poslovanja manjših in srednje velikih podjetij, dejansko pa lajšajo korporativno okoriščanje na račun uporabniških podatkov. Digitalni omnibus Splošne uredbe varstva osebnih podatkov ne odpravlja, spreminja pa temeljne definicije, preko katerih bo pokritost podatkov z GDPR stvar širše interpretacije.
S Corporate Europe Observatory govorimo o vsebinah omnibus deregulacij zakonov, zakaj so škodljivi in o razsežnosti lobiranja tehnoloških podjetij v Bruslju.
Dogajanje okoli omnibusov lahko spremljaš tudi preko Deregulation Watch Corporate Europe Observatoryja.
Na postopanje Evropske komisije in pa vsebinske točke omnibusov se je odzavl tudi EDRi:
- European Commission’s plans will lead to worse regulations
- AI Omnibus: Reject the proposals to undermine transparency in the AI Act
- Reopening GDPR and ePrivacy through the Digital Omnibus: a risky path for EU digital rights
Noyb – prva pravna analiza digitalnega omnibusa
https://noyb.eu/en/digital-omnibus-first-legal-analysis
Zelo dober pregled digitalnega omnibusa so pripravili pri dunajski organizaciji noyb – not your own business. Če začnemo z napovedanimi spremembami Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko takoj povemo, da noyb pravi, da niso skladne z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija naj bi opravila zgolj pregled skladnosti sprememb glede na svobodno podjetniško pobudo, ki pa ni temeljna pravica, vsebovana v Listini EU. V GDPR prihaja tudi subjektivna presoja glede razpoznavnosti in možnosti deanonimizacije osebnih podatkov, kar so trenutno pogoji za posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam. Tako se odpirajo zakonske luknje. Prav tako se razširja definicija raziskovalnih namenov zbiranja podatkov.
Glede Akta o umetni inteligenci naj bi Evropska unija poskušala doseči njegovo zakasnitev. Spreminja se tudi definicija umetne inteligence oziroma se močno razširja. Procesiranje podatkov z umetno inteligenco ima prednost pred ostalimi tehnologijami, kar bo povzročilo kaos glede ravnanja z osebnimi podatki, saj nestrukturiranih podatkov po novem ne bo treba obfuscirati, torej zakriti.
Dogodki
- sreda – 25. februar ob 17-ih na Placu Linux install party & javna tribuna o digitalni varnosti na protestih – zadnjo sredo v mesecu februarju kompot spet organizira linux namestitveno zabavo. Vzporedno bo potekala tudi javna tribuna o digitalni varnosti na protestih. Vabilo na dogodek in vse naslednje najdete na povezavi dogodki.kompot.si.
- četrtek – 26. februar že ob 9. jutranji uri v Hiši Evropske unije Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo skupaj z Agencijo za komunikacijska omrežja Republike Slovenije in predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organizirajo dogodek »Aktivna in opolnomočena civilna družba: predstavitev Akta o digitalnih storitvah za civilnodružbene organizacije v Sloveniji« – glede na to, da bo danes predstavitev digitalnega omnibusa, svežnja zakonodajnih sprememb na ravni Evropske unije, ki so ga pri organizaciji Corporate Europe Obesrvatory okaratkerizirali kot deregulacijo, ki se podreja interesom velikega IT kapitala, greste lahko, opremljeni z informacijami iz današnjega Tehno klistirja, postavit kakšno kritično vprašanje.
- ponedeljek – 2. marec v CTK – redno mesečno srečanje uporabnikov dobrega operacijskega sistema Emacs, ki mu manjka en soliden urejevalnik besedila
- četrtek – 5. marca v Računalniškemu muzeju potek 33. kiberpipino srečanje, na katerem bo tovariš Jure Repinc govoril o osvobajanju procesorjev, ki temeljijo na RISC-V arhitekturi.
Če organizirate dogodek, ki bi ga lahko v Tehno klistirju napovedali, nam lahko pišete na @email.
Novice
TikTok posel
23. januarja se je izvedel tako imenovani TikTok posel, s katerim je nadzor nad ameriško podružnico podjetja TikTok prevzelo skupno podjetje, ustanovljeno z namenom ohranitve delovanja tega družbenega omrežja v Združenih državah Amerike. Kitajski ByteDance ohranja 19,9-odstotni delež v skupnem podjetju, od večjih ameriških deležnikov, Silver Lake, Oracle in MGX, pa bo vsak imel po 15-odstotni lastniški delež. V sedemčlanskem nadzornem odboru bo en sedež rezerviran za izvršnega direktorja ByteDancea, Shou Chewu, ostali sedeži pa bodo pripadli Američanom. Po Trumpovih besedah naj bi s poslom zagotovili skladnost z zakonom, ki Američane ščiti pred aplikacijami, ki jih nadzoruje tuji sovražnik – to je dobeseden prevod: Protecting Americans from Foreign Adversary Controlled Applications Act. Kritiki opozarjajo, da prenos verjetno ne zagotavlja skladnosti s tem zakonom, saj naj bi ByteDance ohranil nadzor nad oglaševanjem.
Žal pa ameriških uporabnikov noben zakon ne ščiti pred aplikacijami, ki jih nadzoruje notranji oziroma domači sovražnik. Po prevzemu TikToka so uporabniki začeli opozarjati, da ne morejo pošiljati neposrednih sporočil, ki vsebujejo besedo Epstein. Ob tem se v aplikaciji pojavi obvestilo, da to sporočilo lahko krši skupnostne smernice. Aplikacija TikTok prav tako nepravilno nalaga vsebine, ki prikazujejo delovanje ameriške Agencije za priseljevanje in carine.
Svoj interes nad nadzorom družbenega omrežja TikTok je že lani oktobra izrazil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
TikTok je bilo namreč omrežje, kjer so se najhitreje širile vsebine, kritične do izrealskega genocida v Gazi in zatiranja Palestincev. Tudi direktor podjetja Oracle Larry Ellisson je velik podpornik Izraela, hkrati pa tudi prijatelj ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tudi največji donator njegovi predsedniški kampanji. Ekipa Tehno klistirja vas zato poziva k bojkotu TikToka in drugih družbenih omrežij s povezavami z Izraelom in priporoča uporabo samoniklih družbenih omrežij – fediverze.
Nedavno se je ustanovilo novo Mastodon vozlišče gmajna.social za mavrične, kritične, solidarne in ustvarjalne. Omenimo pa še ustaljenega toot.si in alternativo instagramu jugopiksel.top.
Wikipedija in ponudniki umetne inteligence
Velike AI firme bodo plačevale Wikipediji za dostop do podatkov. To pomeni veliko spremembo financiranja Wikipedije, saj je do sedaj prejemala le manjše donacije uporabnikov, urejanje in preverjanje dejstev pa še vedno leži na približno 300.000 prostovoljcih. Pri Wikipediji pravijo, da je bil dogovor nujen, saj niso uspeli ustreči potrebam vse večjega prometa na spletnih strani – predvsem iz naslova učenja AI modelov. Promet človeških uporabnikov pa iz leta v leto pada. Koliko denarja bodo prejeli za posredovanje podatkom umetni inteligenci, niso razkrili.
EU konzultacije o podpori komercialnim odprtokodnim projektom
EU odpira konzultacijo o tem, kako bi lahko podpirali komercialne EU odprtokodne projekte s ciljem zmanjšanja odvisnosti od ameriških tehnoloških gigantov. Konzultacija je odprta EU kolektivom, organizacijam in individualnim razvijalcem. Namenjena je pogovorom o tem, kako bi lahko izboljšali podporo odprtokodnih projetkov **za njihovo komercializacijo** – trenutno lahko podporo Unije dobijo zgolj v raziskovalne namene. Cilj je spodbujanje ustvarjanja zanesljih, varnih, brezplačnih in odprtokodnih alternativ digitalnim produktom, ki jih trenutno kupujemo predvsem od ameriških koproracij. Tako ustvarjene rešitve bodo morale zagotavljati enostavnost uporabe, namestitve, nadgrajevanj in varnost pri uporabi ter v dobavnih verigah programske opreme same. Spodbujalo naj bi se tudi kreiranje odprokodnih poslovnih modelov specifično z javno-zasebnimi partnerstvi, kjer bi zasebna podjetja lahko prejemala finance za razvoj odprtokodnih rešitev. Konzultacija seveda ne zagotavlja kakršnihkoli rezultatov v obliki zakona ali konkretnih ukrepov, vendar je vseeno dobro videti zanimanje za to smer razmišljanja.
@CartoonRalph – avtor naslovne slike ima še veliko več političnih ilustracij.
Dodaj komentar
Komentiraj