Ukvarjamo se z degooglefikacijo pametnih telefonov.

Gosta oddaje sta Clayton Craft, jedrni razvijalec operacijskega sistema PostmarketOS, ki na pametne telefone prinaša Alpine distribucijo GNU/Linux operacijskega sistema ter Paul Brown, prostovoljec pri Free Software foundation Europe in del skupnosti KDE, kjer poteka razvoj grafičnega vmesnika Plasma Mobile. Brown nam predstavlja Upcycling Android, podaljšek življenjske dobe navidezno odtrajanih telefonov.

Operacijski sistem Android, ki ga danes najdemo na več kot 71% pametnih telefonov, je začel razvijati leta 2007 ustanovljeni konzorcij “Open Handset Alliance”, z Googlom na čelu in 34 drugimi pridruženimi podjetji (proizvajalci mobilnih naprav oz. njihovih komponent ali aplikacij ter ponudnikov komunikacijskih storitev). Cilj konzorcija je bil razvoj odprtih standardov in operacijskega sistema, s katerim bi skupaj konkurirali takratnim konkurentom Applu, Microsoftu, Nokiji, HPju (Palm dlančniki), Samsungu/Intelu ter Blackberryju. Na trgu so z izjemo Appla pometli s konkurenco (dobrih 28% telefonov iOS in manj kot pol % ostalo), ki se je konzorciju pridružila ali s področja poniknila.

Vidik odprtosti Androida pa je vprašljiv; velik del sistema je odprtokoden, določene komponente, tudi ključne (kot Google play storitve za namestitev aplikacij), pa so lastniške. Poleg Googlovih lastniških komponent na novo pridobljenih (tovarniško nastavljenih) telefonih ponavadi najdemo še obilo drugih aplikacij proizvajalca naprave oz. partnerjev, ki jih je pogosto težko odstraniti, poleg tega pa bi težko rekli, da je naprava, katere nismo aktivirali z vpisom v google račun, v uporabnem stanju.

Izvorno kodo sistema Android je mogoče prevesti v sistem ki ne vsebuje prej omenjenega balasta. Če tega ne znamo ali želimo opraviti sami, lahko najdemo pripravljene varjante za posamezne telefonske modele na forumih kot je XDA developers, skupaj z vodiči kako jih namestiti. So pa tudi ti postopki po lastnih izkušnjah mukotrpni oz. za veliko modelov telefonov neobstoječi; preden lahko namestimo operacijski sistem, je potrebno odkleniti sistemski zaganjalnik (bootloader), postopek pa variira od proizvajalca do proizvajalca. Pri nekaterih moramo uporabiti specifična orodja narejena za to (ki pogosto prekinejo garancijo), pri drugih se moramo registrirati v sistem, tudi s svojo telefonsko številko (in nato po možnosti še počakati teden ali dva na odklep).

Entuzjastični uporabniki kot razlog za uporabo prostih operacijskih sistemov na pametnih telefonih pogosto navejajo zasebnost. Slednjo nam sicer zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, a je kljub temu močno izmuzljiv pojem. Zakonodajni dokument, ki je to pravico iz petdesetih let prejšnjega stoletja prepisal v sodobnost je Splošna uredba o varstvu podatkov, s kratico GDPR. Slednja predvsem določa, da morajo podjetja od uporabnikov pridobiti soglasje za nadaljno obdelavo njegovih osebnih podatkov. Kako neučinkovita je ta zakonodaja v praksi je jasno vsakomur, ki si je kdaj na svoj pametni telefon namestil aplikacijo, ali se registriral v kakšno izmed večjih spletnih platform. Malo kdo ima voljo in čas, da se poglobi v pogoje uporabe.

- zasebnost v tem kontekstu je predvsem v tem, da ima uporabnik vpogled v način delovanja telefona.

- pametni telefon je črna škatla, za katero ni jasno, kako deluje in kam pošilja podatke

- primeri zlorab in zavajanj niso redki

Uporabni linki post tržnega operacijskega sistema:

Splošno: https://postmarketos.org/

Komunkacijski kanali: https://postmarketos.org/chats-and-social-media/

Razhroščevanje: https://gitlab.com/groups/postmarketOS/-/issues

Wiki: https://wiki.postmarketos.org/wiki/Main_Page

Podcast: https://cast.postmarketos.org/