30. 6. 2012 – 18.00

Komot je biti komot

Audio file

Zakaj je tako težko misliti ne-kapitalizem?

 Stephanie McMillan

 

Ako si je poslušalstvo vzelo čas in si ogledalo zanimiv dokumentarec režiserke Sandy Cioffi z naslovom »Sweet Crude«, ali pa je kako drugače seznanjeno s problematiko plenjenja nigerijske nafte s strani mednarodnih korporacij, potem ji bo znano ime nigerijskega pesnika Kena Saro-Wiwe. Saro-Wiwa so ubili zato, ker je bil zagovornik okolja in narave. Seveda ne zgolj zato - Saro-Wiwa je bil karizmatičen, pomemben katalizator gibanja, s katerim se je nigerijsko ljudstvo pričelo upirati eksploataciji in onesnaževanju.

Sredi junija letos smo lahko prebrali o poizkusu atentata na 33-letno gvatemalsko aktivistko Yolando (Yoli) Oquely Veliz. Neznanci so streljali nanjo, ko se je vračala z mirnega protesta in jo zadeli s tremi streli, vendar je po informacijah, s katerimi razpolagamo, zdaj zunaj življenjske nevarnosti.

Londonska organizacija Global Witness je pred kratkim objavila dokument A Hidden Crisis?, v katerem so tekom zadnjih deset let našteli vsaj 711 smrtnih žrtev - ljudi, ki so bili ubiti zato, ker so branili svojo pravico do okolja, bolj specifično do zemeljske prsti in gozdov. In samo v letih 2010 in 2011 je bilo ubitih več kot 200 ljudi.

Velik del ubitih okoljevarstvenikov je živel v Braziliji, Kolumbiji, Peruju in na Filipinih. In v vseh primerih je šlo za kampanje, v katerih so se domačini uprli industriji, ki je plenila dobrine na njihovih ozemljih.

Poglejmo, kaj o teh rečeh pravi filozof in okoljski aktivist Derrick Jensen v svojih Premisah.

V peti premisi pravi: Lastnina tistih, ki so višje v hierarhiji, je bolj vredna od življenj tistih, ki so nižje. Zato je za tiste, ki so zgoraj, sprejemljivo, da kopičijo premoženje, ki ga imajo v lasti, – v vsakdanjem jeziku, da služijo – z uničevanjem ali jemanjem življenja tistih nižje v hierarhiji. Temu se reče proizvodnja. Če tisti, ki so spodaj, uničijo lastnino tistih nad seboj, smejo slednji ubiti ali kako drugače uničiti življenja tistih, ki so spodaj. Temu se reče pravica.

***

In ravno v brazilskem Riu se je godila okoljska konferenca Združenih narodov, tradicionalna v tem, da redno farba globus in njega živelj z eno in isto barvo, ki bi jo lahko imenovali »okoljski nateg«. Seveda je bila konferenca opremljena s pompoznim, tendecioznim naslovom Rio+20, saj so jo vrnili v isti kraj, kjer je potekalav že pred dvajsetimi leti. Morda iz golega cinizma, kdo ve. Da bi pokazali, kako so se takrat še vsaj približno trudili sprejemati nekakšne dokumente, zdaj pa se že kratkomalo požvižgajo na dobrobit planeta.

Nič nenavadnega. Saj je že sama skovanka »trajnostni razvoj« kontradikcija sama v sebi. Trajnostna je fotosinteza rastlin v naravi. Ker je »daj-dam«. Razvoj pa ne more biti trajnosten, ker je v osnovi zgolj »daj, daj, daj«. V okolje vrača zgolj destrukcijo.

In to paradigmo je težko odmisliti.

Četrta premisa: Civilizacija temelji na jasno definirani, splošno sprejeti in vendar pogosto neartikulirani hierarhiji. Nasilje, ki ga izvajajo tisti višje na družbeni lestvici nad tistimi, ki so nižje, je skoraj vedno nevidno oziroma neopaženo. Če je opaženo, se ga v celoti racionalizira. Nasilje tistih, ki so nižje na družbeni lestvici do tistih, ki so višje, je nepredstavljivo, ko pa do njega pride, je pospremljeno s šokom, zgražanjem ter fetišizacijo žrtev.

Zakaj ne bi raje, namesto kupovanja emisijskih kuponov in podpiranja organizacij, ki samo futrajo sistem, namesto bi ga skušali sneti s prestola in mu odvzeti moč, mi kot posamezniki investirali ravno v financiranje odporniških okoljskih gibanj? Zakaj ne bi prenehali futrati napačne odgovore? Zakaj ne bi podprli ravno tistih bojevnikov za svobodo in naravo, ki jih aretirajo, mučijo, ubijajo... do te mere, da že število primerov kliče po tem, da ukrepamo?

***

Osma premisa: Potrebe narave so bolj pomembne od potreb gospodarskih sistemov.

Parafraza osme premise: Gospodarski ali družbeni sistem, ki ne koristi primarnim skupnostim, na katerih temelji, je nevzdržen, nemoralen in neumen. Trajnostnost, morala in inteligenca (pa tudi pravičnost) zahtevajo, da uničimo vsak tovrstni gospodarski ali družbeni sistem, ali vsaj preprečimo, da bi škodoval zemlji.

 

***

Nekaj povezav:

Ustavimo Fracking v Sloveniji http://www.facebook.com/groups/147291982071811/

http://earthfirstnews.wordpress.com/2012/06/23/deadly-violence-against-…

http://www.globalwitness.org/library/survey-finds-sharp-rise-killings-o…

http://blog.kvarkadabra.net/2012/06/tes-mi-prek-oodvetnikov-ceferin-gro…

http://drugidom.net/vsak-ceferin-se-ne-pomeni-groznje-ali-jajca-mi-bos-…

http://charleseisenstein.net/why-rio-20-failed/

 

Avtorji del

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.