Društvo cinikov predstavlja tretji del radijskega stripa Torba smrti pisatelja. Opičji pizdun se je za nekaj časa odmaknil od Doktor Žižkove.

Podiral je svoje lastne rekorde zaporednih dnevih pitja. Po jutranjem kompulzivnem masturbiranju, ki mu je 'šlo že na kurac', mu je v glavi delalo 'zik-zak, blub blub, big black, živ žav'. Bruhal je slino in žolc, na toaleti pa je iz njegovih ust priteklo še malo rdeče tekočine. Pljunil je še dvakrat v umivalnik. Ponovno malo rdeče tekočine v slini. Mislil si je: če je tole 'rdeče rdeče' vino kri, potem sem upravičeno na-jebal. Razmišljal je in se spomnil, da sicer ni pil rdečega vina, je pa 'požiral pomarančni sok', ko je prišel domov. Vedel pa je, da se mu lahko zgodi še nekaj drugega: delirium. Dejali so mu strokovnjaki, da to lahko nastopi tam nekje po petih letih pitja. Opičji pizdun je sicer pil že 13 let kljub svoji mladosti, saj je hitro začel. In to verjetno veliko več kot to razlagajo ljudje na 'sestankih anonimnih alkoholikov'. Tiste dneve, ko je delal, je to počel na 'hardcore odtegnitvenem sindromu'...