Društvo cinikov predstavlja 6. del radijskega stripa torba smrti pisatelja.

Po deliriju, ki je bil opisan v prejšnjem delu, se je Opičji Pizdun po dogovoru z Doktor Žižkovo zares držal abstinence glede alkohola. Omiljena deklica v Prulčku je bila presenečena, ker je naročeval zgolj kave in nič alkoholnih pijač. Po dveh tednih se je srečal z doktor Žižkovo.

Pogledala ga je in dejala: sedaj ste videti že dokaj normalni! S sabo je imel polo, okoli trideset strani oziroma 80.000 znakov. Podal jo je doktor Žižkovi. O čem pa sedaj pišete, se je nasmehnila.

Opičji Pizdun: Pišem neorealisitčno dramo, ki se dogaja v Velenju po razpadu Jugoslavije. Večinoma gre za nacionalizem učiteljev, ki se izživljajo nad učenci staršev iz bivših republik. Naročila si je pivo in vprašala: ali glavni junak – torej učitelj, pije? Odgovoril je nagajivo in jo nasmehnil: tam in tam malo viljamovke, vendar ne veliko! Gledal je stran od nje in imel ponovno zatemnjena očala. Pogledala ga je in rekla: snemite očala in se me ogledujte. Zahtevam, da me ogledujete. Vem, da ste trezni, nisem pa popolnoma prepričana, da niste bili na kakšnih posebno zanimivih stimulansih... Več pa v petek nekaj po deseti zjutraj.