Globalna histerija na Hitlerjev rojstni dan, torej dvajsetega aprila, ki v popularni kulturi hašišarjev označuje svetovni dan gandže, kar izhaja iz mitološke interne fore nekaj dijakov iz San Rafaela v Kaliforniji izpred petdesetih let, je ugasnila skoraj tako hitro, kot je v začetku tedna vzplamtela. A Vsemogočna travica vsemogočnost gandže praznuje sleherni dan, ljubezni do nje pa ji ni treba skrivati za imperialističnimi domislicami, kot je 4/20.

Podobno kot svoje medsebojne ljubezni in ljubezni do od boga dane opojne substance ni skrival turistični par na Malti ob še enem imperialističnem prazniku, prazniku ljubezni, oziroma po domače, dnevu svetega Valentina. Ljubezen ju je sicer drago stala, saj sta bila obtožena posedovanja in celo švercanja prepovedane droge konoplje, a se bosta ljubimca za vekomaj z zlatimi črkami zapisala v hašišarsko zgodovino. Prav zaradi njune obtožnice se je namreč na Malti sprožil val podpore travi, ki je poleg nekaterih popkulturnih zvezdnikov preplavil celo malteškega notranjega ministra Byrona Camillerija. Po tem ni mogel ostati tiho niti predsednik vlade Robert Abela, ki je v odgovor naznanil, da je v pripravi osnutek novele zakona o odgovorni uporabi kanabisa, s katerim bo legalizirana tudi tako imenovana rekreativna raba gandže. Na Malti sicer lahko že od leta 2018 s pomočjo konoplje zdravimo svoje bolezenske težave, z legalizacijo rekreativnega uživanja pa se bo poleg tujega kapitala, ki se periferiji Evrope nasmiha iz Kanade in evropskega središča, na otoški državi verjetno vzpostavil nov produkt v že tako močno razviti turistični ponudbi.

˝Evo Maroko, evo ti joint, ampak samo za zdravje!˝ se je medtem zaslišalo na drugem koncu Sredozemskega morja. Pretekli mesec je namreč vlada severozahodne afriške kraljevine ratificirala novelo zakona o legalizaciji pridelave, izvoza in domače prodaje kanabisa za medicinsko in industrijsko rabo. Do vzpostavitve političnih pogojev za dekriminalizacijo in legalizacijo gandže v Maroku je prišlo po tem, ko je decembra lani Urad Združenih narodov za droge in kriminal kanabis po šestih desetletjih jointkriminacije umaknil iz kategorije drog pod najstrožjim nadzorom. Tej odločitvi je namreč sledila sprememba politike, povezane s konopljo, v največji vladni stranki Pravičnost in razvoj. Nova zakonodaja, o kateri naj bi v maroškem parlamentu razpravljali že ta teden, bo poleg hašišarskih turistov in njihovih ponudnikov najbolj razveselila približno sto tisoč proizvajalcev, ki po ocenah Svetovne iniciative proti transnacionalnem organiziranem kriminalu proizvedejo več kot 700 ton izdelkov iz kanabisa. Po drugi strani pa bodo kratko potegnili predvsem šefi ilegalnih distribucijskih organizacij, ki z eno izmed boljših različic hašiša oskrbujejo evropsko kadilsko srenjo. 

Prijetne novice so konec preteklega meseca v dnevnem časopisju ob zaenkrat še prepovedanih jutranjih travicah prebirali tudi hašišarji iz New Yorka. Demokratski guverner Andrew Cuomo je namreč podpisal zakon, ki je New York kot petnajsto zvezno državo Združenih držav Amerike popeljal na pot zakonitega posedovanja kanabisa za rekreativne namene. Uživalci konoplje iz Velikega jabolka lahko tako posedujejo 85 gramov konopljinih proizvodov z vsebnostjo THC-ja, ki zadošča za zadetost, posameznik pa lahko vzgaja tri zrele in tri nezrele rastline za lastno uporabo. Newyorška veja demokratske stranke zakonodaje seveda ni spremenila z mislimi na hašišarske užitke, temveč z izračuni, da bo s prodajo konopljinih izdelkov blagajna zvezne države na leto zaslužila slabih 300 milijonov evrov na račun davkov. A na to bodo morali kravatarji vseeno čakati še vsaj leto in pol, dokler se ne zaključi proces regulacije tržne zakonodaje.

Znucano geslo “kriza je priložnost”, ki se nam ga ne naveličajo vsiljevati vojni dobičkarji z vseh vetrov, v korona obdobju v Združenih državah Amerike še kako velja na področju gandže. Prihodki z naslova prodaje kanabisa v medicinske in tako imenovane rekreativne namene so se v ZDA v lanskem letu povečali za 46 odstotkov in so znašali rekordnih 17,5 milijarde dolarjev. Največjo rast so zabeležili v zveznih državah Oregon in Kolorado. V prvi so z 1,1 milijarde prihodke povečali za 29, v Koloradu pa z 2,2 milijarde za 26 odstotkov. Največji trg s 3,5 milijarde dolarjev prihodkov še vedno predstavlja Kalifornija. 

Skok travnatih prihodkov v ZDA gre pripisati trgom, ki so se s širitvijo legalizacije odprli v novih zveznih državah, v veliki meri pa povečanemu uživanju med korona krizo. Kar 25 odstotkov uživalcev je poročalo, da je v lanskem letu po gandži poseglo pogosteje kot pred tem, na prav vseh legalnih trgih pa beležijo tudi povečano število uživalcev. Kljub skokoviti rasti prihodkov od zakonite prodaje kanabisa pa ta v ZDA še niti približno ne dosega obsežnosti črnega trga, ki ga poznavalci ocenjujejo na 100 milijard letno. 

Nazaj v Evropo, ki razen redkih izjem ostaja pri medicinski uporabi gandže. V Franciji so z izborom konopljarskih podjetij v februarju zaključili natečaj za sodelovanje pri svojevrstnem testiranju učinkovitosti zdravljenja na osnovi kanabinoidov. Avstralska Althea in Little Green Pharma, kanadska Aurora Cannabis in Tilray, izraelska Panaxia ter britanski Emmac Life Sciences, ki jih je francoska Agencija za varnost zdravil in medicinskih pripomočkov ocenila kot najustreznejša podjetja, bodo v raziskavi prispevala svoje pridelke in izdelke, pri tem pa se v skladu z razpisnimi pogoji ne bodo zgolj odrekla dobičku, temveč bodo nosila tudi stroške vladnega pilotnega programa. Ta je s prvimi izdanimi recepti začel potekati zadnji dan v marcu, v njem pa sodeluje približno 3.000 pacientov, ki se spopadajo z epilepsijo, rakom, multiplo sklerozo, bolečinami nevrološkega izvora ali paliativnimi težavami. Podjetjem, ki bodo v poskusnem obdobju Franciji zagotavljala predvsem konopljine cvetove in olja z raznoliko vsebnostjo kanabinoidov, tamkajšnja vlada po izteku testiranja ni obljubila niti nadaljnjega sodelovanja. A glede na siceršnje povpraševanje francoskih bolnikov po tovrstni terapiji konopljarske firme v širitev trga očitno niti malo ne dvomijo. 

Za starejše občane, ki tudi v jeseni življenja ostajajo zvesti čarom konoplje, iz izraelskih medicinskih krogov prihaja ohrabrujoča novica o dobrodelnih učinkih njihove razvade. Skupina raziskovalcev z Univerze Ben-Gurion je v European Journal of Internal Medicine v začetku leta objavila izsledke študije, ki ugotavljajo, da kanabis zmanjšuje povišan krvni tlak oziroma hipertenzijo, že skoraj običajno spremljevalko starejših. V raziskavi je sodelovalo 38 udeležencev, starejših od 60 let, pri 26-ih, ki so opravili celoten trimesečni ciklus testnega uživanja kanabisa, pa so izmerili nižje vrednosti tako sistoličnega kot diastoličnega krvnega tlaka.

Posamezne meritve so pokazale, da se pritisk in srčni utrip najbolj znižata približno tri ure po zaužitju kanabisa in ponoči, sprememb srčnega ritma, metabolizma ali drugih vplivov pa raziskava ni zaznala. Ob tem morda ni odveč dodati, da se izraelski upokojenci v raziskavi vendarle niso zakadili z najmočnejšimi skunki – zgolj kadili so le štirje, večina jih je oralno uživala kanabisovo olje, le dva pa sta posegla po snoveh, katerih vsebnost THC-ja je bila višja od 15 odstotkov.