Izgubljeno s prevodom, drugič
V drugi novembrski ediciji Vsemogočne travice nadaljujemo s problematiko, povezano s prevodom Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961. O neuradnem prevodu, nedosledni terminologiji in prepovedi rastline konoplje smo govorili z Jožetom Hrenom, predstavnikom Ministrstva za zdravje, ki pojasnjuje uradno politiko na tem področju v Sloveniji.
S sogovornikom smo se najprej ustavili pri terminologiji. Medtem ko konvencija Združenih narodov iz leta 1961 jasno razlikuje med cannabis plant in cannabis, pa v Sloveniji, kot smo slišali pretekli teden, na tem področju vladata zmeda in nekonsistentnost. Tako se v prevodih različnih mednarodnih dokumentov, konvencij, kakor tudi domačih predlogov zakonov o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami srečamo s termini rastlina kanabis, rastlina konoplja, kanabis in konoplja. Zadnja dva termina v različnih dokumentih ne pomenita nujno konopljinega vrha oziroma socveta, kot narekuje konvencija, pač pa ponekod tudi samo rastlino. Jože Hren to pripisuje predvsem dejstvu, da uradni prevod enotne konvencije iz leta 1961 ne obstaja.
V neuradnemu prevodu, ki je bil s spletnih strani Ministrstva za pravosodje pred časom umaknjen, a je na pravno-informacijskem sistemu zakonodajne službe še vedno dostopen, se v nasprotju z izvirnikom konvencije v 1. skupini drog namesto kanabisa nahaja rastlina konoplja. Četudi Hren priznava nekatere terminološke napake pri prevodu, je takšna razvrstitev rastline konoplje omogočila njeno nadaljnjo prepoved. Po mnenju našega sogovornika pa prepoved gandže omogoča tudi Konvencija proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988.
3. člen konvencije iz leta 1988, na katerega se sklicuje Hren, v 1. odstavku določa, da države kot kaznivo dejanje preganjajo tudi gojenje konoplje, tudi v nasprotju s konvencijo iz leta 1961, ki sicer v določenih okoliščinah že omogoča prepoved rastline. Slednjega, vsaj v eksplicitni obliki, v navedenem delu Konvencije proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami ni zaznati, nasprotno pa je tudi tukaj jasno naveden namen gojenja “za proizvodnjo mamil.”
Prav namen gojenja in uporabe konoplje je ključen vidik politike, ki jo Združeni narodi zasledujejo tako skozi konvencije kot priporočila in druge dokumente. Razmerje 1 : 1 med glavnimi kanabinoidi (str. 28) je tisto, ki natančno razmejuje industrijsko in psihoaktivno rabo gandže, z določanjem namena uporabe pa nimajo težav niti posamične države, kot denimo Avstrija, kjer so rastline brez cvetov oziroma v fazi cvetenja zakonito dostopne. Slovenija se je nasprotno odločila za prepoved rastline z njeno uvrstitvijo v 1. skupino drog in posledično, v nasprotju z Enotno konvencijo iz leta 1961, tudi za prepoved njene industrijske in druge rabe. Napako je kasneje skušala popraviti z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Po mnenju Ministrstva za zdravje je, kot smo slišali, razvrstitev rastline konoplje v 1. skupino prepovedanih drog skladna z različnimi mednarodnimi konvencijami. Da Slovenija pri tem ni osamljena, pa naj bi po besedah Hrena dokazovale ureditve v drugih državah.
No, podatki Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, če se osredotočimo le na Evropsko unijo, vendarle govorijo nekoliko drugače.
Dodaj komentar
Komentiraj