Letošnji uvodni novičarski pregled s konopljo povezanega dogajanja bo pretežno ameriško obarvan. Ob Združenih državah Amerike, ki jim je novo leto po eni strani prineslo kalifornijsko legalizacijo in po drugi oživitev zveznega pregona gandže, se bomo ustavili še v prebujajočem se Paragvaju in v ambiciozni Avstraliji, za globalni vtis pa bo poskrbela Svetovna zdravstvena organizacija.

Prehoda v novo koledarsko leto so se najbolj razveselili ljubitelji gandže v Kaliforniji, kjer je od. 1. januarja dovoljeno uživanje kanabisa tudi v tako imenovane rekreativne namene. Posameznik, starejši od 21 let, lahko v skladu z zakonom, potrjenim na referendumu leta 2016, kupi, prevaža ali poseduje do 28,5 grama (1 unče) kanabisa in do 8 gramov ekstraktov oziroma koncentratov kanabisa. Dovoljeno je tudi gojenje, in sicer do 6 rastlin na stanovanje. Kalifornija, ki je kot prva že leta 1996 dovolila medicinsko uporabo konoplje, njeno gojenje in prodajo pa razvila v eno pomembnejših gospodarskih dejavnosti, je osma ameriška zvezna država s popolno legalizacijo trave.

Kljub do konoplje prijaznejši politiki v vse več zveznih državah pa bo na uživalce v Združenih državah Amerike ponovno prežala zvezna prepoved kanabisa. Ameriški pravosodni minister Jeff Sessions je prejšnji teden suspendiral moratorij na izvajanje zvezne prepovedi kanabisa, s katerim je bivši ameriški predsednik Barack Obama leta 2013 posameznim zveznim državam prepustil, da ob določenih pogojih same regulirajo politiko do gandže. Ukinitev Memoranduma Cole, imenovanega po namestniku pravosodnega ministra v Obamovi administraciji Jamesu Coleu, pomeni, da lahko policisti in sodniki v imenu zvezne ureditve ponovno preganjajo uživanje, prodajo in gojenje konoplje tudi v državah, ki so jo legalizirale. Sessions sicer še ni izdal navodil za pregon, a je po drugi strani tožilcem dal vedeti, da zdaj imajo to možnost in naj jo izkoristijo, če se jim to zdi ustrezno. Zvezne oblasti bi lahko proti državam, ki so legalizirale kanabis, vložile tudi tožbe.

Iz Severne se podajamo v Južno Ameriko, kjer se prav tako vrstijo spremembe na področju obravnave konoplje. Vse več držav sprejema ukrepe, ki dovoljujejo njeno uporabo v zdravstvene namene, med zadnjimi je korak v tej smeri naredil Paragvaj. Tamkajšnji kongres je v decembru potrdil zakon o uporabi in gojenju konoplje v medicinske namene, s katerim bodo poleg zdravljenja omogočene tudi raziskave, pridelava in uvoz za zdravljenje namenjene gandže. Zakon mora potrditi še predsednik Horacio Cartes, potem pa se bo Paragvaj na območju Južne Amerike pridružil Urugvaju, Čilu, Argentini, Peruju in Kolumbiji, ki prav tako dovoljujejo tako imenovano medicinsko konopljo. Konoplja sicer ostaja na seznamu prepovedanih drog, Paragvaj pa kljub temu, da ni dovoljena, velja za drugega največjega pridelovalca trave v Južni Ameriki.   

Smele načrte na področju tako imenovane medicinske konoplje ima Avstralija, ki želi postati nič manj kot prva izvoznica zdravljenju namenjene gandže na svetu. Z zagonom pridelave konoplje in z njo povezane farmacevtske industrije naj bi Avstralija zadostila tako domačemu kot dobršnemu delu tujega trga, hkrati pa se želi, po smelih načrtih zdravstvenega ministra Grega Hunta, predstaviti kot “zdrava in čista kmetijska država." Konkretne ukrepe naj bi avstralska vlada še predstavila. Avstralija je konopljo v zdravstvene namene legalizirala leta 2016, prve kmetije pa so dovoljenje za gojenje dobile lani.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je na osnovi uvodnega poročila Strokovnega odbora za odvisnost od drog potrdila terapevtske učinke CBD-ja, ob tem pa kanabidiola ni prepoznala kot učinkovino, ki bi povzročala odvisnost in bi jo bilo zaradi tega potrebno omejiti ali celo prepovedati. Strokovni odbor se je, ko gre za zdravilne učinke CBD-ja, v poročilu skliceval na raziskave na področju epilepsije, ob tem pa zapisal, da se lahko uporablja tudi za zdravljenje drugih bolezni. Po mnenju Strokovnega odbora za odvisnost od drog pri WHO CBD, za razliko od THC-ja, ne predstavlja nevarnosti za zlorabe ali nezakonito proizvodnjo in distribucijo. Svetovna zdravstvena organizacija tako na podlagi uvodnega poročila in ostalih  informacij za zdaj ne vidi razlogov za razvrstitev  kanabidiola med prepovedane snovi, njen strokovni odbor za droge pa bo sicer končno poročilo o CBD-ju v sklopu celovite analize konopljinih učinkovin in njihovega delovanja objavil v maju.