Ljubiteljev gandže v minulih dneh zagotovo ni zaobšla vest, da je v 71. letu starosti umrl Howard Marks, znan tudi kot Mr. Nice. Nekdanji preprodajalec gandže je v začetku lanskega leta razkril, da boleha za rakom na debelem črevesju, v nedeljo pa je tej bolezni podlegel. Ob trgovanju s travo bo Marks v spominu ostal tudi po zavzemanju za legalizacijo konoplje in vsesplošnem medijskem pojavljanju, ki se jima je posvetil po obsodbi in odsluženi zaporni kazni.  

Ob zaključku druge svetovne vojne v Walesu rojeni, bojda v baptistični maniri vzgojeni in kasneje z budizmom spogledujoči se Marks se je s travo prvič srečal med študijem nuklearne fizike na Oxfordu. Čeprav naj bi džojnt na začetku odklanjal in se po smrti prijatelja Josuhe Macmillana zaklinjal, da se s trdimi drogami ne bo pečal, pa je kmalu podlegel do drog odprtejši družbeni klimi in na valovih hipijevskih šestdesetih eksperimentiral z različnimi psihoaktivnimi snovmi. Med njimi so ga najbolj zaznamovala tiste v konoplji, s katero je najprej začel zalagati frende, kmalu pa se mu je odprla priložnost za donosnejši biznis.

Leta 1970 so v Nemčiji aretirali Grahama Plinstona, ki je kot posrednik sodeloval z Mohamedom Durranijem pri izvozu hašiša iz Pakistana v Evropo, medtem ko je bival za nemškimi zapahi, pa je z Durranijem povezal prijatelja Marksa in mu omogočil izdatnejši zaslužek. Sprva v Londonu, nato pa tudi širše je Marks skupaj s še s tremi pajdaši prodal približno 650 kilogramov hašiša tedensko in pri tem zaslužil slabih 20.000 funtov. Ko je Durrani začel hašiš v Evropo švercati s pomočjo pakistanskih diplomatov, sta se vloga in zaslužek Marksove ekipe hitro zmanjšala, alternativo pa je Valižan skupaj s Plinstonom našel v povezavi z Irsko republikansko armado (Ira). S pomočjo njenega orožarja Jamesa McCanna so hašiš iz Kabula uvažali na Irsko in od tam v Anglijo. Z vsako pošiljko je trojica pobasala 50.000 funtov, toda po policijskem razkritju je bilo sodelovanja konec, Marks pa je medtem prekupčevalske lovke stegnil tudi čez Atlantik.

Najprej je s konopljo, pretihotapljeno tudi v inštrumentih rockovskih skupin, v ZDA oskrboval hipijevsko združbo, imenovano Bratovščina večne ljubezni, konec 70-ih pa se je povezal s floridsko Tampa Mafio, ki je v ZDA konopljo uvažala iz Kolumbije. Ta naj bi Marksu leta 1979 priskrbela 50 ton konoplje, s čimer naj bi zadostil britanskemu trgu za leto dni, naslednje leto pa so ga zaradi trgovine z gandžo aretirali, a mu krivde niso uspeli dokazati. Ves čas je Marks ohranjal in še širil povezave tudi na bližnjevzhodnem in azijskem področju, kjer naj bi sodeloval tako s kitajskimi triadami kot japonskimi jakuzami.        

Prav zaradi močnih mednarodnih zvez je Howarda Marksa že na začetku 70-ih v svoje vrste rekrutirala britanska obveščevalna služba MI6, ki pa je z njim že čez 2 leti, potem ko se je zaradi omenjenega sodelovanja z Iro znašel za nemškimi zapahi, prekinila sodelovanje. To pot se je Marks izza rešetk rešil z varščino, oblasti držav, v katerih je deloval, pa mu obtožb o preprodaji gandže niso uspele dokazati tudi v prihodnjih letih. S sklicevanjem na delo za MI6, selitvami, številnimi, kar triinštiridesetimi lažnimi identitetami se je obsodbi zaradi mednarodne trgovine z drogo uspešno izogibal do konca 80-ih. Krog okoli Marksa se je ožil, njegovo delovanje je začela intenzivno preiskovati tudi Ameriška agencija za boj proti drogam, krajše DEA, ki ga je leta 1988 tudi aretirala na španski Majorki. Po izročitvi ZDA so ga na Floridi leta 1990 obsodili na 25 let zapora in plačilo 50.000 dolarjev kazni.

Po sedmih letih premetavanja na zaporniških žimnicah, vključujoč čas, ki ga je preživel v priporu, so Marksa aprila 1995 pogojno izpustili iz zapora Terre Haute v Indiani. K mešetarjenju z gandžo se ni vrnil, namesto tega pa je svojo kriminalno dejavnost popisal v avtobiografiji z naslovom Mr. Nice, ki je izšla naslednje leto. Delo, poimenovano po eni od številnih Marksovih lažnih indentitet, je bilo razgrabljeno in prevedeno v številne tuje jezike, Marks pa je svojo nekdanjo vlogo v mednarodni trgovini z ganždo osvetljeval še v dveh kasneje izdanih knjigah, številnih publističnih objavah in medijskih nastopih, ki se jih ni branil vse do smrti.

Mr. Nice, kakor je Horwarda Marksa po uspehu avtobiografije prepoznavalo vse več ljudi, se je po prihodu na svobodo začel tudi aktivno zavzemati za legalizacijo konoplje. S tem namenom je leta 1997 v štirih volilnih enotah neuspešno kandidiral za vstop v britanski parlament, svoj zgolj na legalizacijo gandže osredotočeni program pa je kasneje skušal uresničevati znotraj Zveze za legalizacijo konoplje, s predavanji, javnimi nastopi in gostovanji po svetu. Za promocijo konoplje je skrbel tudi s po njem poimenovano semensko banko, ki jo je zagnal skupaj z ustanoviteljem Greenhousa Shantibabo. Kot je zapušencem gotovo znano, pa je konopljin sev oziroma strain z imenom Mr. Nice  mogoče najti pri nekaterih drugih konopljinih semenarnah.

Lik in delo Horwarda Marksa, ki ga je sicer britanska javnost kot trgovca z gandžo spoznala že v 70-ih ob razkritem sodelovanju z Iro, je leta 2010 močno populariziral tudi film Mr. Nice, ki ga je po Marksovi avtobiografiji posnel režiser Bernard Rose, o njem pa je bil kasneje posnet tudi dokumentarec Howard Marks: The Real Mr. Nice. Ob konoplji je v nedeljo na domu v Leedsu preminulega Marksa zaznamovala tudi glasba, njegovo vrtenje dubstepa in drugo glasbeno udejstvovanje pa nista povzročila večjega odmeva.  

*** 

Od Mr. Nicea pa pred koncem še skok v domače loge. V sredo, 20. aprila, se ima po običaju v Ljubljani zgoditi Marihuana marš, ki pa bo prvič potekal v dveh različicah. Medtem ko se je ŠOU v Ljubljani tokrat odločil proti prohibiciji trave boriti  kar v novo zgrajenem kampusu in z vstopnino za izpostavljeni koncertni del, pa bo tradiciji dosedanjih maršev na Kongresnem trgu skušala slediti Hašišarska fronta, ki jo organizira študentska skupina Iskra. Predstavnica Iskre Mojca Žerak.

izjava

V Mariboru bodo 20. april zaznamovali s podporo priprtemu aktivistu Božidarju Radišiču, ki z gladovno stavko opozarja na sporno in strogo sodno prakso na področju konoplje. V ta namen bo v sredo od 22. ure dalje v dvorani Gustaf v mariborski Pekarni potekal koncert Sitih hlapcev, ki ga organizira Konopljin socialni klub Maribor.